pašta s paradajzom je res famozna... sicer je lahko omaka zelo hitro kuhana in je super, ampak jaz se najraje ravnam po starih italijanskih mamkah, ki jo počasi mehurčkajo par ur na šporgetu... najbolje bi bilo sicer kuhati na šporgetu na drva, samo mi je ta privilegij odvzet odkar ni več babice, pri tašči pa ne upam, ker bi mi ziher špricalo naokoli in bi prejemala serijo zgroženih pogledov izpod njenega budnega sovjega pogleda, ne moreš pol kuhat po italijansko, če imaš za ritjo obsedence s čistočo
ob hitri kuhi popražim za 2 osebi par strokov česna v lističih, dodam pixno pelatov in timijan, sol, sveže zmlet poper, seveda malo čilija in malo jušne osnove in malo pokuham in polijem na špagete + dodam parmezan.
ob slow food verziji pa skuham kar en mega lonec omake in potem ohladim, nalijem v plastične kozarčke (2dl) in zamrznem najprej na pladnju, potem pa naložim v skrinjino korito. tako da če se mi mudi, samo defrostam in vmes skuham špagete pa natrebim solato in imam v 6 minutah kosilo. (med kuhanjem vsakih par minut pomočim nekaj v omako in preverjam, če je že
)
(seveda po kozarčkih naložim vsaj 6 verzij začinjene omake: osnovni dodajam:
- mega količine čilija in jo uporabim za chilli con carne
- rožmarin: da malo prekinem obsesijo s timijanom
- origano: za bolonjez, pa tudi kakšne filane paprike
- majaron: za kakšne mesno gobje in krompirjeve golaže in boranjo
- dodaten timijan in kozji sir (to je ubijalska kombinacija za k špagetom s tuno)
- špric rdečega vina za malce sladkast okus
smiselno je označit kozarce tako, da na vrh omake položiš iglico rožmarina, par listkov timijana... je vabljivo tudi, ko so zmrznjeni...
in sva imela cel žur v kuhinji. ni se upal preveč upirati, ko sem mu dodelila postranska dela. sicer mi gre na živce, ker vse dela takooo počasi, da....
bova kaj takega naredili, kar bom kasneje sposobna tudi sama naredit. (čeprav bi rada poizkusila kaj tajskega recimo) 
