Spodbuda za hranjenje

Sanchi samo tako nadaljuj, kmalu se boš bolje počutila, počasi pa ziher.

Iskreno, tema se mi ne zdi v redu. Samo še nov pritisk na sanchiiiko. Verjetno veš, da se ne gre za hrano. Ko boš sprejela notranje tegnobe, pocrkljala in vzljubila malo punčko (malo sanchiko) v tebi, ki stalno joka, bo apetit nazaj, predvsem pa bo izginil strah pred hrano. Kaj je tako hudega, da ``kričiš na pomoč´´ z odklanjanjem oz. bruhanjem hrane?

objemčk.

Res super tema. Pohvalno je že to, da o tem spregovoriš na glas in sprejmeš pomoč. Pisanje občutkov je še posebej priporočljivo, da ugotoviš v čem je težava ( redko je v hrani). Veliko moči, energije in vztrajnosti. In tako kot so punce napisale lepo počasi.

po enournem krepčilnem spancu se je zbudil tudi apetit.
the omaka s špageti, rdeča pesa.
počutim se bolje, nisem pa še čisto pri sebi.

sanči, tale teta se mi pa zdi, da bi te razumela...

Samo eno pripombo imam na tole - s takimi zadevami bi bila jaz zelo previdna, ker se lahko hitro (pa čeprav nehote) vzbudijo tekmovalna čustva, ali pa recimo slaba vest (zelo poenostavljeno - jaz sem slaba anoreksičarka, ker sem pojedla več kot ta druga - sliši se bedasto, ampak so to zelo pogosta čustva). Plus še dodaten poudarek se da hrani, jedilnikom in podobnemu, kar je v življenju anoreksične osebe že tako pretirano pomembno, hkrati pa je le simptom in ne pravi problem. 

to nam je vsem jasno, da sanči nujno potrebuje strokovno pomoč, kajne?
mislim, da je vseeno dobro, da se vsaj z nekom začne odkrito pogovarjati o svojih težavah, če do danes ni nikogar našla. niti pod razno si ne domišljam, da se bo na PL pozdravila, ampak si želim, da bi spet dobila zaupanje v SVET. zato mi gredo na kurac komentarji tipa: o, ne, to se pa ne dela tako. (kiely, hevea)
ampak mora pa preživeti dokler pomoči ne najde, kajne?

Glej, moj post ni bil mišljen kot kakršnokoli pametovanje ali kritika na tvoj račun, mi je jasno, da se trudiš in da imaš dobre namene. Jaz sem samo hotela opozorit na to, da ima taka tema lahko tudi obraten učinek od želenega - mnogokrat preizkušeno na lastni koži, in da LAHKO tudi škodi, ni pa nujno, jasno. Pač, samo malo previdnosti.

Vam pa vsem želim samo najboljše in držim pesti za vas!

včeraj mi je bilo po omaki slabo (kako mi ne bi bilo, ko pa nisem navajena jest). potem sem pojedla dve mandarini in se je počutje izboljšalo. zvečer sem gledala eno odlično oddajo o franciji (travel channel), kjer so prikazovali pokrajine, znamenitosti... in na vrsti je bila hrana. sem že razmišljala, kake packarije neki bodo pokazali. itak so uleteli polži.  in sir! sira sploh ne jem, ker mi ni dober. ampak ko sem videla tega strica, takega prijetnega, z brkami, s kako ljubeznijo je razlagal, kako sir zori, kako ga shranjujejo.... sem letela v hladilnik in si odrezala 1 cm sira in kos kruha. 
potem sem ugotovila, da mi najbrž primanjkuje tudi vitaminov (sem pametna, a nede?) in vzela tableto vitaminov B-kompleksa. madona! kako sem oživela!
res je pomembno, da vnesem v telo vse, kar potrebujem, da lahko normalno tu sedim in pišem. tudi spala nisem 10 ur, kot ponavadi, ampak 8 in se počutim dobro.

sanči, kako gre tebi? se počutiš kaj bolje?  srčno upam, da napreduješ kot jaz!

Zajtrk .. bombica / kajzerca
Kosilo .. segedin,segedin

opaaaa!!! segedin!  njam njam! ti je dal kaj moči za danes?   (pa zajtrk je tudi malo boljši, kot pred tremi dnevi, kajne?)

zajtrk: banana (redko se zgodi, da pred kosilom kaj jem, ampak je bila ravno  poleg računalnika in sem jo mimogrede pojedla); itak si hrano naštimavam po celem stanovanju, da jo VIDIM in se spomnem jest.
kosilo: odlična solata s krompirjem (ena je pred kratkim napisala, da postaja z vsakim grižljajem boljša, no, taka je bila danes moja), pire krompir, jajce na oko. (ni mi dišalo meso, pa je tole jajce prav fajn pasalo poleg).
počutje: ouyeah. gre na bolje.

mene bo to ubil .. pomoje sm jutr kr na vodici .. blo je preveč zame :/ jooj! V pon pa zdravnici .. pa na Rakitno na zdravljenje .. tako da punce se vidmo za mesec* Najlepša hvala vsem za pomoč še posebi tebi Glista ;