Spodbuda za hranjenje

sem bila taka 2 tedna pred leti. nisem sploh vstala iz postelje. nisem mogla. pa sem drugače polna življenja in energije... pa komentira meni ljuba oseba, kak drek sem, kako sem lena.... drug teden sem že bila na AD-jih, ko sem toliko shujšala, da nisem mogla nič.  wc: popotovanje v daljne dežele...
res občutljiva reč. nočem reči: ne govorite tegapatega, ker pač vsak lahko pove, kar želi, ampak, če ne razumeš, je res bolje, da ne drezaš v tako občutljivo reč. (je drugače kot pri izbiri kozmetike)

tista huda kriza je bila pred tremi leti. tako hudo ni bilo več, imam pa vsako jesen  poslabšanje (sezonska depra). vem, kako reči potekajo, kaj moram narediti, kako se obraniti (teorijo res obvladam) ampak enostavno ne vidim, kdaj je šlo predaleč. opazim šele, ko shujšam 5 kg. letos sem bolj organizirano napadla težave, pa vem, da imam še dolgo pot.

ketka, pri naju je problem tudi denar, in nimam vedno materiala, da bi sploh skuhala. da pa bi šla v trgovino in kupila hrano... je še dražje. ko imava denar, tisti teden jeva. takrat mi je lažje. iz nič pa težko skuham. in potem nekaj na kup mečem, da ima vsaj približno obliko kosila.

gita, ja. ampak, ko mi v glavi začne špilat, da sem nesposobna, je itak kuhanje na prvem mestu, kjer padem (jao, kaka sem, še jest si ne pripravim.... in začaran krog se zavrti s svetlobno hitrostjo in sploh ne vem, kdaj me pootegne v odtok.)

hvalabogu, da je komunikacija moje močno področje in imam jajca sploh povedat, kaj mi je.

čiks, čestitam tudi tebi!

Zelo lepo povedano 

Na sploh se mi zdi debata v tej temi zelo konstruktivna

Tudi jaz imam mini težave s hrano. Predvsem to, da se mi velikokrat ne da kuhati. Poleg tega pa se še obremenjujem, ali bo obrok dovolj zdrav In potem pridem na primer vsa utrujena z luknjo v želodcu iz službe in potem še pol ure tuhtam (oz. se kregam sama s sabo), kaj bi jedla. Slaba volja se pa samo stopnjuje

No, danes sem bila utrujena (od bolezni sem še čisto brez kondicije) in sem si naredila najhitrejše kosilo Konzervo paradižnikove mezge sem stresla v ponev, posolila, začinila, pogrela in dodala ovsene kosmiče. Vse skupaj sem pomešala in nastala je fina paradižnikova kašica

malo se mi je odpeljalo in sem dva dni jedla čaj. pa kako banano.  včeraj sem ob polnoči čudežno dobila zagon in spekla palačinke. noro so mi dišale. pojedla sem pol ene.  dragi je skuhal še juho (izumitelja kocke za cesarja), ki mi je res privezala dušo.  danes sem palačinke narezala v juho. ker mi same palačinke niso dišale, so me pa tako milo gledale, ko sem pomivala posodo, da sem jih mooogla pojest. spekla sem tudi perutničke, ki jih imam res rada.
hrana daje moč!  

Glista, kje pa kupuješ živila? Pri osnovnih zadevah so namreč ogromne razlike v cenah in če je denar problem, se zelo hitro pozna. Nakupiš na zalogo ali kupuješ sproti?

Še en predlog za vse, ki kuhate s težavo: tisti dan, ko vam je malo bolj do kuhanja (in ko imate surovine), skuhajte trikratno količino in dve porciji shranite v zmrzovalnik za dneve, ko vam kuhanje ne diši. Veliko stvari se da zelo lepo zmrzniti, npr. razne paradižnikove omake za testenine, meso v omakah, polnjene paprike, sarme, juhe ...

Jsst sem spet shujšala :)) več nwm ker smile gre . joooj :/ a mora bit vse v življenju tako težko ??