Siti besed

Ja. Mene je zadnjič tako zabolelo, ko sem slišala, kako je neka deklica pripovedovala, kako ji je hudo, ker v šoli ne more jesti kosila. Cela šola diši po hrani, ona je pa lačna. Grozno, kar na jok mi je šlo, ko sem pomislila, kako malo imajo res nekateri. 

Ko berem takšne zgodbe in pomislim, da eni dejansko nimajo niti za kruh, jaz pa že ne vem, katero kozmetiko bi si kupila, se sekiram, ker mi neka majica ne paše k enim hlačam, zato si moram kupit še eno ... ipd., se res prav bedasto počutim . 

Kaj pa naj npr. v primeru teh malic? Spakiram 30 kil kruha, maslo, med ... in nesem v šolo, da se otroci najejo? Ne verjamem vsem, ampak projektu Siti besed in ZPM pa. In upam, da se ne izkazalo, da denar ni šel tja, kamor je bil namenjen.

Poskušaš se čim bolj pozanimati, v tem primeru pač spremljaš delo Anite Ogulin z ZPM in to, kar drugi povedo o njej (o njenem delu se že nekaj časa piše v medijih), in si potem ustvariš svoje mnenje.

Sicer to je po eni strani problem in po drugi izgovor (ne mislim za vaju osebno, JoLynn in Connie, ampak nasploh za vse nas). Arne Hodalič je pred nekaj tedni v intervjuju za Onp povedal par stvari o tem. Rekel je, da ljudje najmanj zaupajo velikim humanitarnim organizacijam, ker so si v njih nekateri prigrabili tuj denar in s tem naredili organizacijam ogromno škodo. Slovenci smo namreč skopuški in čim bomo našli kak razlog, ne bomo prispevali. Kljub vsemu pa on sodeluje z njimi, zanje zastonj dela in prispeva denar. Ob velikih naravnih katastrofah je namreč videl, da lahko pomagajo le velike organizacije, ki pridejo s helikopterji, šotori itn. Rekel je tudi, da on noče početi tega, kar bi morala država, ampak to vseeno počne.

Sicer pa - če najdete drugačen način za konkretno pomoč tem otrokom, sporočite. Seveda se da tudi prispevati v posamične šolske sklade, kamor lahko revni starši naslovijo prošnjo za pomoč pri plačevanju prehrane. Vsaj mi smo v začetku šolskega leta dobili list s takšnimi navodili, po drugi strani pa tudi položnice, s katerimi smo lahko prispevali v šolski sklad. Seveda sklad ni samo za malice, ampak tudi za ostale stvari, npr. tabore, ki si jih nekateri ljudje ravno tako ne morejo privoščiti.

Ne moremo pa kar vsega metati v isti koš, rekoč, da je itak vse skorumpirano. Bi bilo treba imeti malo natančnejše podatke prav o posamičnih konkretnih akcijah.

Točno o tem sem razmišljala in se strinjam, da bi morala država to rešit, ja. Sej tudi vidimo, kako rešuje. V tri krasne pa taka država.

Masii, dvomim, da imajo ti otroci, ki so lačni, mobitele. In ja, mislim, da tudi me tule ne bi pustile svojih otrok brez malice (pa ne zato, ker bi vsi ostali jedli, moj pa ne, tako primerjanje je malo čudno), ampak to ni point tega, Bistvo te akcije ni obsojanje staršev, ampak konkretna pomoč. Izgovori, da je to le začasna rešitev, so mi pa tudi brezvezni. Kaj, a zdaj pa ne bomo pomagali, ker itak ne bo za dolgo? Morda, res morda, se pa tudi država zgane. Kakorkoli že, jaz ne želim samo razmišljati o tem, kaj drugi počnejo in kaj ne in kdo bi moral kaj početi, zato mi je pa tale akcija všeč ... Ker gre za konkretna dejanja, ne samo za govoričenje in prelaganje odgovornosti tja v tri dni.

Sicer bom verjetno deležna napadov z vseh stani, ampak vseeno, ali res ne čutiš vsaj malo empatije do revnih?

Od koga pa si naj sposodijo denar? Nima vsak družine ali prijateljev, ki bi jim bili zmožni oz. bi jim želeli posoditi 16 EUR. In popolnoma vseeno je ali imajo otroci telefone, saj otroci nimajo vpliva na to kako njihovi starši razpolagajo z družinskim proračunom, če so otroku kupili telefon namesto, da bi mu plačali malico, je otrok vseeno lačen.

Kako naj starši, ki delajo do petih za mizerno plačo (ali pa plače niso prejeli že nekaj mesecev) in komaj zberejo dovolj denarja  za plačilo položnic, ali poplačilo kreditov plačajo še kosilo? Seveda bi v idealnem svetu, starš, ki je doma kuhal otroku, v realnosti pa ta starš verjetno nima denarja, da bi kupil hrano.

Da, država bi morala poskrbeti za najrevnejše, vendar živimo v državi v katere organi niso niti sposobni oz. ne želijo spraviti kriminalcev  za zapahe, kaj šele nahraniti otroke.

Sama mislim, da kdor želi in ima namen pomagati, vedno najde način. Možnosti je pa še in še. Ni mi pa prav, da se ves čas le daje v nič humanitarne organizacije....vse popolno ni in nikjer ne bo - na nobenem področju, ampak naredijo pa vsaj nekaj, nekatere več, druge manj. Verjamem pa, da se trudijo. Tudi vsak posameznik, ki se že sedaj odloča imeti neko svojo dobrodelno akcijo, s poudarjanjem tega da ni za zaupati humanitarni organizacijam in da bo raje delal na lastno pest, zame ni nič več vreden. Ponavadi se tam še prej ugotovi, da stvari ne grejo v prave roke.

V glavnem ni važno ali zaupamo ali ne zaupamo organizacijam, če želiš pomagaš, če ne želiš oz. ne moreš pač ne pomagaš. Midva imava dogovor da vsaj na vsake tri mesece nekaj darujeva, tako npr. sva dala že prispevek humanitarni organizaciji in sva dobila na vpogled vsa dokazila, tudi v omenjeni akciji sva sodelovala in še bova....kdor v tem primeru pač ne zaupa ZPM,  grete lahko direktno na šolo in vplačate znesek za enega otroka. Bodo sprejeli donacijo. 

In ja, kriza je večja kot si predstavljamo in 1001 razlog se najde zakaj starši ne morejo nuditi svojim otrokom tisto kar bi morali (nekateri imajo upravičene razloge, drugi ne), ampak v končni fazi, obtoževanje nikamor ne pripelje. Čakanje na državo pa tudi ne. Otrok je tu v tem trenutku in potrebuje pomoč zdaj in definitivno ni čisto nič kriv za situacijo v kateri se nahaja in to je edino kar je pomembno, tu pri tej akciji gre pomoč direktno otroku. Meni je akcija všeč. 

Tisti, ki bi radi poskrbeli za manj srečne (in manj site) od nas in to brez posrednikov, se ozrite malo okoli sebe. Ne mislim nič slabega, a sem ugotovila, da nekateri (moji starši so žal taki) iščejo razloge za svojo neaktivnost v tem, da ne zaupajo raznim organizacijam ipd. Pomaga lahko vsak sam. Kjer je volja, je pot. Je pa najbolj enostavno rečt "vsi so lopovi" in ne naredit nič. (Pa pustmo ob strani to,da je lopovov res velik)

Če se ne motim, je po statistikah, kar četrtina Slovencev revnih. To je eden od štirih. Ozrite se malo okoli sebe, pomislite kdo od ljudi v vaši bljižini je brez službe, ipd. Je pa drug problem ta, da je veliko ljudi takih, ki nočejo sprejet pomoči čeprav jo potrebujejo - v takem primeru pejte na šolo in recite,da bi radi nekomu,ki si malice ne more privoščit,radi le-to plačevali.

Sicer pa še ena akcija:

V Policiji in Slovenski vojski smo v zadnjih nekaj letih intenzivno okrepili sodelovanje v humanitarnih akcijah. Tokrat se bomo pridružili Anini zvezdici, v okviru katere bomo za družine z manj priložnostmi zbirali hrano z daljšim rokom uporabe

Anina zvezdica je dobrodelni zavod, ki zbira hrano z daljšim rokom uporabe in jo nato razdeli socialno ogroženim družinam. Do sedaj je Anina zvezdica pomagala že več kot 2000 družinam iz cele Slovenije.

Humanitarna akcija bo potekala v vseh enotah policije in vojske, kjer bomo zbirali hrano od 12. do 30. novembra. Po tem datumu bomo zbrano hrano predali organizaciji Anina zvezdica, ki bo v predprazničnem času poskrbela za pripravo in distribucijo paketov tistim družinam in posameznikom, ki najbolj potrebujejo tovrstno pomoč.

policija.si