Razočarana nad prijateljico

Točno tako in to tudi nameravam, da se pogovorimo, samo zanimalo me je bolj objektivno mnenje, da vidim, če je sploh moj dvom utemeljen.

Evo, danes sem šla z eno izmed kolegic na kavo, sva se malo pogovorili in sem ugotovila, da v bistvu imam do neke prav, vendar hkrati ni do tega prišlo z njihove strani namerno, vsaj od te ne. Sicer je ena bolj tako zelo svobodna in določenih stvari ne razume, saj tudi ni vezana na nikogar, nima partnerja, ne živi doma... in jo pač je potrebno včasih prizemljit, da medve, ki pa imava zvezo in malo bolj komplicirano in polno življenje ne uspeva vedno. Tako, da sem sedaj malo bolj pomirjena, saj je tudi ta druga rekla, da se je počutila nedolgo nazaj v podobnem položaju, ko je bila dlje časa odsotna od "naše" prestolnice.

No, bom vsaj lažje spala danes

Latika - mogoče ima tvoja prijateljica res samo kakšno obdobje, ko si želi biti sama (a bi ti po drugi strani lahko tudi rekla, da hoče sedaj malo 'miru' pred svetom in da te bo kontaktirala, ko bo bolje).
Napiši ji še kak prijazen email/sms, še najbolje pa bo, če jo kar pokličeš, ker boš tako že po glasu videla kako stvari stojijo, saj je preko emaila in podobno zelo lahko zakriti občutke, z glasom pa toliko težje. Če boš videla da stvari nikamor ne peljejo, pa ji mogoče kar reci, da naj te ona pokliče, ko bo imela kaj časa/volje... Potem boš pa videla kdaj oz. sploh ko se bo to zgodilo..
Upam, da se čimprej spet vidita in slišita

Prosim za mnenje, če sem lahko jezna ali ne?
Torej zgodba: imam najboljšo prijateljico (ampak res najnaj... slišiva se skoraj vsak dan, vidima tudi vsaj enkrat na teden), ki dela v majhnem baru kot natakrica. Prav zaradi tega nima velikokrat časa, da se dobiva ali da gremo ven (čeprav je poletje, ali ko je bilo konec izpitov). Ampak OK, mora si zaslužiti denar. Oktobra grem na izmenjavo za pol leta in tako se dolgo ne bova videli, zato sem jo prosila, če bi lahko še enkrat šle skupaj ven (preden pač jaz grem), nekaj spile in se naplesale... in če pač ona ne bi delala naslednji dan. In ona reče: ja, če bom delala, ne bom mogla, če bo tak urnik.
Dela skoraj vsak dan, a se ne bi mogla zmenit, da pač enkrat dela drugače in si vzame čas zame? Mislim, grem na izmenjavo in me ne bo.

Na kratko- pretiravaš po mojem mnenju. Pač greš na izmenjavo in čez pol leta boš prišla nazaj, nič posebnega. To ne pomeni, da se vmes ne boste slišale. Obstajajo Skype, emaili in telefon, zato ni razloga, da ne bi mogle ohranjati stikov. Razumi, da če prijateljica dela, da se lahko preživlja (če dela skoraj vsak dan, že mora temu biti tako), je najbrž lahko vesela, da sploh ima službo in ker so natakarice še prelahko nadomestljiv kader, si najbrž težko izbori delovnik po lastni izbiri. OK, resda je to odvisno od tega, koliko časa že tam dela in kako razumnega šefa/šefico ima- če ste tako blizu, ti je to najbrž povedala. Lahko jo prosiš, da se zmeni, ampak če se ne bo mogla, ne jemlji to nujno za slabo in da se ne briga zate.

Se kar strinjam z Lubenico. Če mora punca delat, mora pač delat. Verjetno pa vseeno lahko skleneta kak kompromis, da se vsaj malo vidita pred tvojim odhodom, tudi če ne gresta ravno žurat?

Če dela dopoldan, pejta po njeni službi na kosilo, sladoled, shoping, zvečer pa še v kino, če je predstava okoli 19h ni tako pozno, da se ne bi naspala do jutra. Tako bosta cel popoldan preživeli skupaj in še v službo bo lahko šla. Morda greš ti kdaj k njen v službo na kavico, pa se vsedeš pri šanku in, ko ona streže še kakšno rečeta. Svoj obisk prilagodiš tisti uri za katero ti javi, da je bolj malo strank. Vse se da, brez žura do jutranjih ur. Se bosta vsaj konkretno za nazaj vse pogovorili, da ne bo nato telefon v tujini toliko trpel, kar pa dvomim, da bi se na žuru.

Morda ji je tudi malo neprijetno, ker mora delati za preživetje, medtem ko imaš ti morda več časa zase in kofetkanje.

Se strinjam.
Keks mislim, da mogoče malo pretiravaš, tako kot so ti že predhodnice napisale, če punca mora delat, pač mora. Če je druženje v interesu obeh, pa se bo sigurno našla kakšna urica za skupno druženje.

Saj grem k njej na kavico, vsak dan se slišiva ali vidiva.
V baru delajo 4 punce in imam občutek, da si ona ne upa reči:,,Ne, jaz pa takrat ne bom delala, a lahko delam popoldne, namesto dopoldne.''
Sem jo že velikokrat prosila (najmanj pol leta), če bi lahko imele en ladies night, ker se pač nič zanimivega ne dogaja in da greva skupaj ven, ampak še kar si ni vzela časa.

Mogoče pa njej ni do žuranja kot si ga ti želiš in ti tega ne upa povedati v obraz? Pomanjkanje časa je lahko zelo uporaben izgovor v takem primeru, ker da si pa v pol leta enega večera ne more vzeti zase, je pa tudi meni čudno.

Punci ni do žura. Tudi sama se iskala takšne izgovore, ko mi ni bilo do žura Sicer pa je v gostinstvu vsak nadomestljiv in, če nobena punca ji noče menjati nima druge. Konec koncev vsi raje delajo dopoldan kot popoldan, takšna je pač realnost.

Keks, jaz pa vseeno mislim, da bi si lahko vzela v pol leta čas zate...če ji ni do žuranja, bi lahko ona sama dala tudi kakšen drug predlog in bi našli kompromis...zame to ni prava prijateljica. Tudi jaz kdaj odpovem kakšno srečanje zaradi službe, ampak ga vedno nadomestim prej ali kasneje. Je to tako težko? Zame ni, imam res veliko dela v službi pa vseeno zato ne bom postavljala na kocko prijateljstva...vsaj ne takšnega, ki mi veliko pomeni. Kakorkoli...kdo ima resnično največ od tega, da švicaš cele dneve v službi in nimaš stikov z drugimi, ki ti veliko pomenijo (oz. naj bi ti veliko pomenili)? Zagotovo ne tistemu, ki je moker od tega švica... Če je denar glavni razlog, gledam na to takole: I don't care, danes bom z nekom, ki mi veliko pomeni, jutri pa bom zaslužila dvakrat toliko in zadovoljim vse: sebe, šefa in prijateljico...in ne le enega od nas z "working non stop".

Me je pa v zadnjih nekaj mesecih razočaralo obnašanje dveh prijateljic. Najboljša prijateljica ima fanta iz tujine, jo razumem, da želi biti z njim, tudi če jo ne vidim eno leto zaradi tega...ampak, da za svoj rojstni dan ne dobim niti eno sporočilo, niti en mail, eno besedo...tudi nekaj dni po tem ne...to pa ne morem sprejeti. Žal. Me je prizadelo...

Pri drugi prijateljici pa ne vem, ali sem besna nanjo ali na njenega fanta. Prevaral jo je pred očmi 35 ljudi (vključno z njo in mano) in na koncu še ponorel, češ, kaj ga obtužuje nekaj brezveze, ker ni bilo nič (ja ne vem...a to, kar smo videli, je bil screen saver ali kaj?!) . Ne samo, da mu je oprostila, prekinila je stike z mano in še 3 drugimi prijateljicami (ki smo btw res povezane med sabo)...ne vem, ali zato, ker ji je nerodno, ali zato, ker krivi nas (čeprav za tole zadnje ne vem, zakaj, ampak njena logika je itak čudna že odkar jo poznam). Pa ji nobena ni rekla, da je neumna, ker to tolerira, nobena je ni obtoževala, stale smo ji ob strani vse 3 dni po dogodku in jo skušale razvedriti in ji dati vedeti, da smo tukaj za njo, ne glede na to, kako se bo odločila...takoj po tem, se ni javila nobeni več, izvedele pa smo, da sta s fantom še vedno skupaj in da je spet vse po starem. Ne vem, kaj naj si mislim... Zakaj je to zdaj dobro?

Skratka, ne razumem, kako so določeni ljudje lahko tako ignorantski... Keks, prijateljici še zadnjič povej svoje in če bo zopet isto...no, potem veš, da zanjo vajino prijateljstvo ni vredno pol toliko, kot zate...

... pa saj je Keks napisala, da se slišita ali vidita vsak dan. Če prijateljstvo drugače štima...

 Jaz prijateljstva definitivno ne bi sodila po tem, ali nekomu je do žura z mano ali ne. Postaviti ultimat v smislu: ali greš žurat z mano, ali pa nisi moja prijateljica, se mi zdi smešno.

Zato pa sem napisala, da bi lahko ta njena prijateljica dala svoj predlog...ČE bi ji bilo do druženja, ki traja malo več kot eno uro brez motečih faktorjev (torej ne v lokalu, kjer dela)... Glede na to, da Keks odhaja na izmenjavo, mi je eno takšno daljše srečanje (ko si vzameš čas za osebo) smiselno? Meni se ne zdi, da bi kdo tukaj zahteval preveč...Sicer pa, ali niste nikoli kdaj naredile za kakšnega prijatelja/prijateljico nekaj, kar vam tisti trenutek ni bilo najbolj po godu...pač zato, da pokažete dobro voljo in date občutek, da vam prijateljstvo nekaj pomeni? Ali je zdaj ego (in denar?) bolj pomemben od osebe, s katero si v življenju deliš lepe trenutke, ki so bili posebni brez teh dveh stvari?