Glede "razpoložljivosti" se mi zdi tako, da je veliko odvisno od samega odnosa. Sama sicer nikoli nisem imela nevem kakšnih težav, da bi morala prijateljico klicati ob treh zjutraj, verjetno pa bi jo lahko. Ko je ona prekinila z dolgoletnim fantom sem si pač vzela za njo čas, ko me je potrebovala, seveda v mejah normale...pa to tudi ni trajalo eno leto, ampak toliko časa, da je minilo najhujše.
Kar se tiče najboljšega prijatelja pa sem bolj skeptična oz. tega fanta razumem.
Moško-žensko platonsko prijateljstvo oz. ljubezen je zelo redka ptica in me sploh ne čudi, da njegova punca nad njim ni najbolj navdušena. Tudi meni ne bi bilo prav, če bi imel moj fant "najboljšo prijteljico" in to sploh (oz. v večji meri

) ne zato, ker bi mislila, da me z njo vara, ampak preprosto zato, ker je v resni zvezi (predvidevam, da nista stara 16 let) pač tvoj partner tisti, ki se mu popolnoma zaupaš, vsaj kar se globoko osebnih stvari tiče in so ostali v tem pogledu nekoliko "odveč".
Morda je to narobe, vendar bi mene zelo razjezilo, če bi se moj fant o najinih težavah ali prepirih pogovarjal z najboljšo prijateljico, saj bi to vzela kot znak nespoštovanja v smislu "njej poveš, meni pa ne"oz. bi se počutila, kot da mu nisem dovolj (da mu ne nudim vsega, kar potrebuje).
Istospolno prijateljstvo pa je druga zgodba - moški načeloma niti nimajo nekih globokih pogovorov, če pa že, je to zelo redko in na drugem nivoju ( brez besed, manj analiziranja...bolj rabijo družbo in to, da jih nekdo zamoti, kot pogovore). Ženske pa z najboljšimi prijateljicami počnemo vse, kar s fantom ne moremo, torej globoki pogovori, analiziranje odnosa in lastnih vrednot, pa seveda tudi bolj površinski pogovori o lepoti, modi itd.
V tvojem konkretnem primeru ne vidim veliko upanja za izboljšanje

, vsaj dokler je punca "in the picture". Predlagam ti, da ga pokličeš in se zmenita za kak oseben pogovor, kjer mu lahko poveš kako se počutiš in ti morda tudi on lahko razloži zakaj se je oddaljil od tebe, če ne zaradi drugega za to, da boš imela nekakšen "closure" in da ti ne bo neprijetno ob misli nanj. Na žalost je v življenju tako, da se prijateljstva"razvežejo", še posebej kadar doživimo kakšno večjo življenjsko spremembo, kar resna zveza gotovo je. Tudi sama se, odkar imam fanta, ne družim več toliko s prijateljicami kot prej, ker mi je najina zveza pač prioriteta oz. je on moj najboljši prijatelj, tisti, s katerim se lahko pogovorim o vseh banalnostih dneva, kateremu se lahko potožim, ko sem žalostna in tisti, kateremu popolnoma zaupam.