Jaz se vnaprej opravičujem, če moje sporočilo ne bo imelo ne glave ne repa, vendar sem danes tako zmedena in prizadeta, da ne vem, kje se me drži glava. Razlog pa je ta:
Že 10 let imam najboljšo prijateljico (tukaj jo bom imenovala Ana), s katero si deliva vzpone in padce. Vedno sem jim stala ob strani, tudi ona meni. Druga do druge sva bili vedno odkriti, nikoli si nisva kaj zamolčali in če je katero kaj motilo, sva si to tudi povedali.
Včeraj je imela rojstni dan, zato sva se po službi dobili na pijači. Vse je bilo ok, dala sem ji darilo, klepetali sva tako kot vedno. Pogovor je nanesel na visoke temperature, ki nas v naslednjih dneh čakajo. Vprašala me je, kakšno bo vreme v nedeljo in ali bo deževalo. Sama tega nisem vedela, sem pa iz njenega glasu razbrala, da je to pomembno, zato sem jo vprašala, kaj načrtuje v nedeljo. Odgovorila mi je, da nič, da samo sprašuje.
Ko sem zvečer prišla domov, me je klicala ena druga prijateljica in me vprašala, ali greva v nedeljo skupaj k Ani. Ko sem jo začudena vprašala, zakaj greva v nedeljo k njej, mi je odgovorila, da na rojstnodenvni piknik. Izkazalo se je, da je Ana povabila večje število ljudi, večina je tudi mojih prijateljev in znancev, na piknik, mene pa ni. Tukaj naj omenim, da Ana nikoli ni na veliko praznovala rojstnih dnevov, ponavadi smo šli kam na pijačo.
Ne morem opisat, kako me je to zabolelo. Ne gre toliko za ta piknik, kot za dejstvo, da ni bila niti toliko poštena, da bi mi po pravici povedala, kaj dela v nedeljo. Še bolj boli, ker so povabljeni ljudje, ki so kvečemu njeni znanci in ne prijatelji. Torej se lahko vprašam, kaj sem ji torej jaz? Včeraj sem se zaradi tega tako jokala. Danes pa imam dopust in samo o tem premišljujem in potem se znova zjočem. Ne vem, kako se naj sedaj do nje obnašam. Moj mi je rekel, naj jo ignoriram, naj jo enostavno pozabim. Rada bi ji povedala, da vem, kaj bo v nedeljo, vendar se mi to zdi otročje.
Kaj bi naredile ve? Kako bi se obnašale? Jaz sem čisto na koncu.
Moj p.s. je tud bil sala 
. 
