Psihično nasilje in manipulacija s strani mame

Punce hvala vam za vse lepe besede...

In tale misel me je že od nekdaj držala pokonci:


Čeprav tega marsikdo ne razume in priletijo opazke v smislu "Kako lahko to rečeš, kakšna pa si, a veš kaj vse ti je mami že dala v življenju, starše moraš spoštovat, ker te imajo radi...". Ampak vem, ne poznajo situacije v podrobnosti. Samo vseeno me pogreje, ker izpadem kot ena razvajena punca, ki nekaj nasprotuje svojim staršem, ker ji niso idealni. V resnici pa daleč od tega - s čim vse bi bila jaz že zelo happy!!!

Mwa, te čisto razumem in sem bila sama na podobnem. Tudi jaz sem poslušala, kako bo moj fant kmalu ugotovil, kakšna sem, in me bo pustil. Ampak sem poslušala samo sebe, ker svoji intuiciji res zelo zaupam in sva še vedno skupaj. Ker sem vedela, da se imava zelo rada in ker poznam mamine fore. In vem da ko ti nekdo non stop govori nekaj, se te to seveda dotakne, samo res ne se pustit, ne dovoli, da ti pride do živega, ne dovoli si, da bi ti začela razmišljati na podoben način, da bi verjela njenim besedam. Tudi jaz sem vseeno imela nek strah v ozadju (tako je če vsak dan poslušaš same slabe (izmišljene, napihnjene) stvari o sebi, kar ti načne samopodobo, samozavest), ampak a veš kako je fajn, ko te ima nekdo res rad, in tudi ko pride do kakšnega nesporazuma še vedno veš, da te ima rad in da ni panike.

In bolj ko se družiš z drugimi, boljše je. Obkroži se z ljudmi, ki te imajo res radi - npr. tvoj fant, kakšna prijateljica. Verjemi jim, da te imajo radi zato, ker jim je lepo s tabo, ker si super punca in bi radi, da taka tudi ostaneš. Zato čimprej stran od "doma", preden postaneš še ti zagrenjena in brez volje!!! Držim pesti zate, da boš poslušala sebe, se postavila zase in rekla Ne! takim odnosom doma. In se zavedla, kako dragoceno je, da si našla fanta, ki te ima rad zaradi tebe same. Tudi ti se imej rada!!!

ok..zdej se mi je pa res use zasukalo...nič več mi ni jasno. torej moj dragi fant me je cisto razočaral. Najprej so me šokirali njegovi msn pogovori z drugimi puncami...in to kakšni pogovori!!! zlo seksualni in opolzki. Potem iz teh pogovorov zvem da je osvajal neko punco, tudi šlatanja je bilo vmes, kaj več pa mu dekle ni pustilo, čeprav je rinil vanjo... in na msnju ji še pisaru, da želi ponoviti, čeprav mu je ženska govorila naj neha s tem,  da ima punco da ne sme tega početi. njegov komentar je bil samo PA KAJ POTEM? Žensko sm poklicala, jo poznam, skoraj vsak dan jo videvam. In mi je povedala, da je vse res. sploh pa to ni bilo potrebno, saj se je iz msn pogovorov veliikooo razbralo. Najraje sploh nebi ponavljala njegovih stavkov, besed...GROZA!!! to naj bi se dogajalo enkrt maja...in fantu je zelooo žal, pravi da ga ze cel cajt vest pece, pa mi je jokal naj ga ne pustim, da ne more brez mene. moti me tudi to da mi je sam teziu ce sm imela kaksnega fanta na msnju-prijatelja. pa mi je tezil...A kakšne je pa on počel ceu cajt. In potem pravi, da je bila samo zajebancija..da ni mislil nicesar resnega.. wtf? ...cist se pocutm izdano...sploh ne vem vec..pa k da zivim filmsko zivljenje, samo cakam se na srecni the end...ne vem vec..psihicno sem cist dotolčena....sploh ni za verjet...brez besed....

Mwa, zdi se mi, da že od začetka nisi dobro definirala svojih težav. Verjetno si zmedena, saj je toliko stvari, ki jih moraš predelati v sebi.

Vzemi si čas samo zase in premisli o vsem, potem pa si daj malo odmora od vsega in se odloči (ali greš na svoje/ne, ali je med vama s fantom prava ljubezen/ne...).
In računaj samo nase, postani bolj samostojna. In prenehaj ustvarjati idealne pogoje za to, da si/boš vedno v vlogi žrtve(!!). Ker to je izkjučno tvoja izbira, še posebno zdaj, ko se zavedaš, kakšna je situacija in veš, da imaš na razpolago več poti, po katerih lahko greš. In ko boš fizično stran od vsega, kar se ti dogaja doma oz. s fantom in bo preteklo nekaj časa, boš mogoče uvidela, kako se vse med sabo povezuje. In mogoče če sama (še) nimaš razčiščeno v glavi, kaj želiš od sebe, življenja in partnerja, mogoče zato vedno znova odkrivaš kako je življenje krivično. Nisi si sama izbrala svojih strašev, si si pa fanta. In lahko ga odsloviš, če vidiš, da nista za skupaj. Samo potem resno predelaj svoja dozdajšnja dejanja in misli, da ne bo naslednji fant zopet tvoje razočaranje. Ker potem ni problem v drugih, ampak v tebi, kaj sama privlačiš.
Priporočam ti obisk knjižnice, če bi rada bolje razumela svojo psiho, ali pa psihologa. Pogovori se z osebo, ki ji zaupaš.
Pojdi ven, počni tisto, kar ti daje moč, veselje, poglej kakšno komedijo, video smešnice in se vsaj za trenutek nasmehni. Ne pozabi na otroka v sebi in na to, da moraš najprej ti ceniti samo sebe. Jaz resnično držim pesti zate!!! Upam, da se boš odločila v svoje dobro!

Ja, zmedena sem. Ne vem za katero pot naj se odločim. Rabim razmislek in to pošten razmislek!
1.ostanem doma, se pogovorim s starši, s tem da seveda končam s fantom. Se pogovorim in enkrat za vselej končam s to debato. In se neham smiliti sama sebi. Obstajajo še hujše stvari. Oktobra itak začnem s faksom, in po vsej verjetnosti bom tedne preživljala v Lj. Kolegica namreč  išče sostanovalko.
In potem naslednjega fanta še isti dan ko začnem z  njim, pripeljem mamici na obisk/ enkrat na teden -na kavico
2. ostanem s fantom in nekako probam pozabiti kaj se je zgodilo in grem zaživim z njim. In potem se prenašam še dodatne napore-da moji starši ne marajo fanta, poleg tega, da sem izgubila zaupanje vanj... In kadarkol bi prislo do kakšnih obiskov bi zmeraj bil nek neprijeten oblak v zraku.
3.grem od doma že zdaj, sam da se prej še malo finančno okrepim. In najdem stanovanje z že prej omenjeno kolegico in mesec dni pred faksom zaživim brez svojih.

Ker, kar je preveč je preveč. zdej zadnje dni sem čisto brez volje, tudi smejati se mi ne da več in hudo mi je zaradi tega. Ker učasih sem bila živahna, dobre volje, samozavestna, nasmejana...zdaj pa...

Meni je najbolj všeč opcija ena v kombinaciji z opcijo tri. Torej, pusti fanta, najdi stanovanje s kolegico in preživljaj večino časa v Ljubljani, ter se sčasoma povsem osamosvoji (zdi se mi, da bi bil to naenkrat prevelik zalogaj, sploh, ker vem, da je težko oditi od doma, ne glede na to, kako se domači obnašajo do tebe). Lepo postopoma, vmes le pazi, da ne boš izgubila cilja (=osamosvojiti se in živeti zadovoljna svoje življenje) izpred oči. Naredi si načrt, prvo pride po moje na vrsto to, da pustiš fanta, naslednje je gotovo iskanje stanovanja in službe, in ko boš imela to dvoje, si že na konju, lahko odideš malo prej od doma, ne šele oktobra in svobodno zadihaš.

Ic3PrincZ: spoznali so se potem ko sva ze hodila par mesecev. Najprej očeta, potem še mami-je prišel k meni domov. Očetu je tudi že pomagal nekaj okoli hiše. Če ga niso videvali pri meni doma, smo se pa srečevali, ko sva šla na sprehod-tudi mojadva rada šetkata in večkrat smo se srečali. čez dan mojadva delata in ni možnosti, da bi hodil k nam zato da bi ga mami bolje spoznala. Ostanejo samo še vikendi, ki jih pa midva drugače preživiva, ali pa pač on dela in se vidiva šele zvečer.
Problem je v tem:
-moji ga ne poznajo TAKOOO zelo dobro,ker ga pač nism vodila domov vsakič ko je bila prilika. Ker ga nism vabila na kosilo, ali pa na kavico...mami pa tudi ni nikoli izrazila želje, da bi ga rada imela pri kosilu/kavici. Ko smo imeli kakšne obiske s strani sorodnikov,ga tudi ni bilo k nam. Tudi to mi je potem očitala, zakaj ga nisem vodila domov, da spozna še kakšno teto, strica, itd. itd....
-marsikaj so slišali o njegovi družini,
-to da sm spolno aktivna-itak samo s sedanjim fantom,
-to, da je spau pri meni.
Zaenkrat bi to bilo to.

Takole: ena stvar je že rešena. S fantom sem prekinila. Dost je bilo. po vsem tem kar sem zvedela-detajlev bolje da ne omenjam, je bilo potrebno. Moram se uzet v roke. Samo bojim se, da mu bom podlegla..JOooj kok je grozn občutek....
u glavnem...zdej sam rabm cimveč časa s kolegicami, uživat..in verjamem da bom prebolela...Bom dala času čas. Sploh pa  mamo še eno hišo, kilometre in kilometre stran, za mejo. in še ta tedn počakam, tok da dobim se eno nakazilo iz študentskega servisa in se spokam v svoj autoček in šibaaaaammm...tam imam kar nekaj sorodnikov, prijateljev, s katerimi bom poskusala nekako prebolet use skupaj...in enkrt konc augusta se vrnem nazaj...septembra pa delat, in s kolegico iskat flet...
drgač pa hvala vam za spodbudne besede...rabla sem nekoga, s katerim sem lahko delila svoje občutke...sam pogovor sm rabla, ker sm zelo taka zmedena oseba.

Jao, ludnica. Mwa saj sem že povedala da imaš same trčene okoli sebe, včasih mi je žal da se ne motim. Se mi je zdelo da tale fant ne bo "obstal", pač občutek (v vseh mojih postih je nekakšen pridržek do tega mulca in ad hoc selitve k njemu, šesti čut I guess, pa tvoje prejšnje pisanje o njem, nekdo, ki je tako bolestno ljubusumen ima vsekakor nekaj masla na glavi, kar se je sedaj tudi izkazalo. Seveda ti ni dovolil klepetati s prijatelji po msnju, ko je sam počel take packarije, očitno je pacek sodil po sebi.

Kaj naj ti rečem, srečno! Pa upam da bi vse šlo kot po maslu, ko se odseliš za na faks. Sem prepričana da bo vse OK.

Pa da ti ne pade na pamet si zdaj misliti mamica je imela prav, k te pridem lastnoročno naklestit. Ni imela prav da te je zmerjala in te čustveno izsiljevala in tega nikar ne pozabi in si zapomni za v nadaljnje. Ne glede na to da je bil ta mulc zaendrek, ne pomeni da je imela tvoja mami prav, ampak samo da je imela nekaj sreče pri ugibanju o njegovih tendencah.

Ne naredi tega, bodi odločna v svojih odločitvah.
Pametno, da se za nekaj časa oddaljiš od vsega - fanta, staršev, pritiska iz vseh strani.
Želim ti, da se čim prej in čim uspešneje osamosvojiš. Že to, da imaš svoj avto, je nekaj vredno . Drži se!

Ja res upam, da mu ne bom podlegla..ker mi je že začel pisati, da me ima rad in tako naprej... grozn no...pa tok sva planirala use, še preden se je karkol naredilo,zdaj pa kr konec. še zmeraj ne dojemam. Ampak morala sem to storiti. Res upam, da se bo čez čas vse skupaj vrnilo na mirne vode...