No, vidim, da nisem edina, ki imam težave doma.
Sem edinka, stara 24 let. Z očetom imam kar soliden odnos, čeprav se tudi včasih skregama in vsak gre na svojo stran (kdo pa se ne). Pri mami pa je odnos čudno definiran. Ko me potrebuje, je čist pocukrana in nežna, ko pa ne, pa pokaže svoj obraz.. Zmerja me z nesposobnežom, osebo brez lastne pameti in lastnega razmišljanja, naivnim človekom, ... In tudi naprej meče stvari izpred 5 let, na katere sem že pozabila, ali pa jih izbrisala iz spomina, ker nisem ponosna na njih. Govori, da mi nudi vse, da mi je doma najlepše, da nikjer ni tako lepo kot je doma, da doma mi ni treba garat, drugje (pri fantu imajo nekaj zemlje) pa bom mogla.
S fantom sva skupaj 3 leta. Ker zadnje leto delam v njegovem kraju, večino časa preživim pri njemu in z njegovimi starši, s katerimi se razumem (sicer z mamo bolj, ker imama podobno razmišljanje in ideje, oče pa je bolj tak-tak). Domov pridem za vikend ali pa kak dan v tednu (ko pač ne delam). In v začetku leta je predlagal, da bi zaživela skupaj v hiši njegovih staršev. Po smrti stare mame, je spodnje nadstropje hiše ostalo prazno in bi se tja vselila njegova starša, nama pa bi pustili zgornje nadstropje.
Doma tega nisem upala povedati kar nekaj časa - izjasnila pa sem se kakšna 2 meseca nazaj - in takrat sem dobila:
"Ne bom ti pomagala, ostala bi doma, pa bi bilo. Svojih žuljev ne bom dobivala v tuji hiši, v kateri ne bom živela. Znajdi se sama, kako veš in kakor znaš." To je bilo zame dovolj. Zaklela sem se, da boma sama zmogla s pomočjo ljudi, ki so nama pripravljeni pomagati - njegova sestra, starši, sorodniki, prijatelji,... Na srečo je tako, da imama skupaj kar nekaj prijateljev, ki so pripravljeni pomagati. Tudi moj oče je med njimi, ki je rekel, da bo za mojo srečo naredil vse kar lahko.
Kaj želim povedati je to:
zaklela sem si, da mame ne vmešavam v svoje zadeve, niti je ne prosim za pomoč, do nje sem hladna kot špricer, pogovarjama se najnujnejše zadeve. Počasi jo izkapljam iz svojega življenja.
Če mi je dala življenje, si ga nima pravice prisvojit. In ja, mi je težko, ko slišim od ljudi (družinskih prijateljev), da me hvali, da sem pridna, da študiram, pišem diplomo in delam - v resnici pa me ima za nesposobneža, in vse kar sodi poleg. Samo nasmehnem se, in rečem: "če je ona to rekla, potem že drži - ampak žalostno je, da sama v to ne verjame in da je realnost doma drugačna". Sicer vsak debelo pogleda, ampak nihče nič ne vpraša.
Mwa - vem da ti je težko, ampak iz tega potegni najboljše - sedaj veš, kakšna oseba ne smeš postati do svojih otrok. Jaz vem!
Res škoda, ker to je točno kar tvoja mama hoče. Da se obrneš proti fantu. 
dobi nagrado za nadvse uspešno manipulacijo, saj ji je fantastično uspelo - možgane imaš temeljito oprane.
Kapo dol pa srečno! In tudi če bo v najemu finančno naporno, saj veš: Zdravje in sreča? Neprecenljivo. Za vse ostalo pa je Mastercard
Hitro diplomiraj, služba in stran, si iz pravega testa da boš zelo zelo hitro popolnoma srečna in neobremenjena s to situacijo. Tudi tvoja situacija mi je preveč znana (mati ki bo vedno dala v ospredje psihopatskega dedca pred otroki, fuj!) in iskreno cenim tvoje razmišljanje glede tega, poznam še eno osebo ki je taka, ki se je odlično izvlekla iz take zgodbe, dobesedno "zbežala" samo s tistim kar je imela na sebi. Vse se je dobro izteklo, vedno se, če se le postaviš zase, kar upam da boš prebrala tudi ti Mwa.
In ce je ze tako pametna...naj ti ona kupi stanovanje, pa ne bosta seksala s fantom pri tebi doma. Potem ne bo GREH v hisi oz.sramota pred sosedi.
