Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Posvojitev, rejništvo

lejka1
Starost: 43Pridružen: 4. jul 2011Prispevkov: 92Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 16. apr 2013 11:42
Povezava do prispevka

Pozdravljeni!

 

Zanima me, ali ima še katera posvojene otroke ali otroke v rejništvu. Jaz imam tri. Vsi vedo, da nisva midva z možem njuna biološka starša in ta velika punca, ki bo kmalu stara osem let, je polna vprašanj o tem. Včasih resnično težko najdem odgovor, ki je njej razumljiv in me spravlja v zadrego, pa čeprav o teh stvareh ogromno razmišljam. Trenutno mi uspeva tako, da rečem, da bom o vprašanju razmislila in jo prosim, če se lahko pogovoriva kasneje (točno določim kdaj). Očitno je že tako velika, da razume in se z njo da na tak način pogovarjati. Ta srednji, fantek (7let), trenutno nič ne sprašuje, a vedno intenzivno prisluhne, ko se s ta veliko o tem pogovarjava. Ta tretja je pa še premajhna (2,5 let), da bi se s tem obremenjevala.  smiley

 

Torej, a je na PL kakšna rejnica/rejnik, posvojiteljica/posvojitelj? Da malo podebatiramo o naših sončkih, radostih in težavah, ki jih doživljamo z njimi... smiley

 

Lp, Lejka

0
Nazaj na vrh
CantLoveCantHurt
Starost: 29Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 16. apr 2013 12:29
Povezava do prispevka

Ti si tvoje posvojila ali so pri tebi rejništvu? Jaz poznam nekoga ki je par let preživel v rejniškem sistemu in glede na njegov opis se mi otroci v ki so v temu smilijo. Mogoče je pri tebi ali pa pri komu drugemu drugače ampak njega so si pa kar naprej podajali.

Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
lejka1
Starost: 43Pridružen: 4. jul 2011Prispevkov: 92Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 16. apr 2013 12:56
Povezava do prispevka

Oboje. In ja, seveda tem otrokom je dosti manj luštno kot tistim, ki so ljubljeni že v matični družini.

Definitivno s seboj nosijo težek kovček čustvene prtljage, v katerem ni ponavadi  nič oz. zelo malo lepega. Ma jaz jim poskušam pomagat nosit ta kovček, pa ga kdaj tudi odpret, mogoče pa kaj ven pade in bo potem malo lažji...

 

0
Nazaj na vrh
Mariam
Starost: 29Pridružen: 6. jun 2009Prispevkov: 214Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 5. maj 2013 18:52
Povezava do prispevka

Jaz sicer nimam posvojenih otrok niti ne mislim imeti bioloških.

Lejka1, všeč mi je, kako se s svojo najstarejšo punčko pogovarjaš. Kakšna vprašanja točno pa ti zastavlja?

Kar sem kot študentka psihologije imela priložnost videti in spoznati o teh otrocih, lahko z veliko gotovosto rečem, da se tem otrokom v posvojiteljskih družinah godi bistveno bolje kot bi se jim v matični. Se pa tudi meni zdijo rejniške bolj problematične za otroke.

Lepota, ki pritegne pozornost in karakter, ki zaznamuje srce tvorita neuničljivo celoto.
0
Nazaj na vrh
lejka1
Starost: 43Pridružen: 4. jul 2011Prispevkov: 92Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 6. maj 2013 20:04
Povezava do prispevka

Oj Mariam!

Ja dobivam zelooo širok spekter vprašanj: na začetku so bila glede tega, v katerem trebuščku kdo zraste in v katerem srčku je kdo potem doma. Zdaj se sprašuje že, zakaj se je njena biološka mama tako odločila, kakšna je, rada bi jo videla... Mislim, meni se resnično zdi, da za vsaj dobrih pet let punca prehiteva. Zato ji je pa še težje razložiti kako pa kaj....

Rejništvo pa ja... otroci so čisto zmedeni, ponavadi še v stiku z matično družino, ki je ponavadi konkretno disfunkcionalna, polni občutkov krivde, pogosto se krivijo za dogodke v matični družini.... No, ampak še vseeno jim je bolje, kot če bi tam ostali. Definitivno se mi pa zdi, da pri nas sistem absolutno predolgo vztraja pri tem čakanju, da bi se matična družina spravila v red. Preveč se gleda na njihove pravice, premalo na pravice, čustva, občutke otroka. Zelo zelo pa se pozablja na dolžnosti! matične družine... Tako ponavadi ti otroci leta in leta preživijo v rejništvu in s tem so oropani predvsem občutka pripadnosti, sprašujejo se, kam spadajo, niso ne tu ne tam, strah jih je prihodnosti, ki je negotova....

Pa še to je: na žalost se najde kar nekaj rejnikov pri nas, ki to poslanstvo opravljajo kot poklic, teče jim delovna doba in socialno so preskrbljeni, rejenci pa pač spadajo zraven. jaz pa mislim, da otrok, ki je izločen iz matične družine, potrebuje še toliko več topline, razumevanja, ljubezni... Pa ne narobe razumet - seveda mislim, da prevladujejo dobri rejniki, ki tem otrokom uspešno nadomeščajo primanjkljaje iz matičnih družin.

 

Uh, te teme so tako kompleksne za debatirat....

 

 

0
Nazaj na vrh
Mariam
Starost: 29Pridružen: 6. jun 2009Prispevkov: 214Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. maj 2013 11:01
Povezava do prispevka

Ta vprašanja so pro teh letih normalna, med 6. in 9. letom (pri puncah prej kot pri fantih) se pospešeno razvija socialna kognicija, kar pomeni, da otroci začenjajo vse bolj razumeti dinamične meodsebne interakcije in te interakcije tudi radi spremljajo (kot si napisala za sedemletnika). Razvija se razumevanje samega sebe in drugih (npr. multiplih socialnih vlog - moja skrbnica, moja biološka mama, posamezne vloge moje skrbnice/mame, učiteljice ...).

Začnejo jih skrbeti vloge, mnenja drugih, dejanja drugih do njih (npr. zakaj je moja mama z mano tako ravnala; normalno med 8. in 10. letom), niso še sposobni učinkovito kombinirati, koordinirati različnih pogledov na stvar hkrati (recimo enkrat se bo fiksiral, da so ga starši zapustili/dali v rejo in bo žalosten, njegova samopodoba bo nizka ...; drugič bo bil vesel, ker ga ima skrbnica rada, in sploh ne bo razmišljal o prvem ...). smiley


lejka1, to spodaj ne leti na tebe, samo spomnila sem se na to, medtem ko sem razmišljala o zgoraj napisanih stvareh.

Ena stvar, ki sem jo opazila pri posvojiteljskih družinah (ni nujno, da je res, samo moje osebno opažanje) je to, da so ti starši tako srečni, da so dobili otroka (npr. da jih sami niso mogli imeti pa so si otroka zelo želeli), da so v vzooji zelo nezahtevni in celo preveč odzivni (permisivna vzgoja). Otroku so zelo naklonjeni, pred njega postavljajo malo zahtev in omejitev, pustijo, da dela kar hoče. In ti otroci, ki imajo že tako "veliko prtljage  s sabo", imajo potem lahko zelo hude težave v nadzorovanju impulzov, čustev, vedenja, so jezlivi, trmasti, lahko celo premalo empatični. Pri teh otrocih (tudi glede na znanost) je najbolj primeren demokratični vzgojni slog, ki postavlja otrokovemu nivoju primerje zahteve in meje, potrebna je velika doslednost in seveda naklonjenost, upoštevanje otrokovih želja, interesov, njegovih pravic, zelo jasna, a otroku primerna in skupaj postavljena pravila so nuja. Pa pogojevanje z nagradami, kazen vedno usmerjena na dejanje, čim manj vpitja, predvsem vzor pa tako ...  smiley

Lepota, ki pritegne pozornost in karakter, ki zaznamuje srce tvorita neuničljivo celoto.
0
Nazaj na vrh
lejka1
Starost: 43Pridružen: 4. jul 2011Prispevkov: 92Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. maj 2013 21:03
Povezava do prispevka

Uff, ampak meni se še vseeno zdi to zgodaj. No, pričakovala sem več teh razglabljanj malo kasneje, ko bodo starejši...

Glede razvajenosti pa... mogoče so res posvojenci bolj razvajeni, sicer jaz v mojih krogih tega ne opazim. po moje je tudi odvisno, ali je posvojenec edinček ali je otrok v družini več. Absolutno pa sem zdaj tudi v praksi spoznala, kako bistvenega pomena je doslednost. Pa tudi to, kako blazno težko je biti vedno dosleden...  smiley  

Mislim, da je demokratični vzgojni slog najbolj primeren v vseh družinah, ne samo posvojiteljskih. 

Aja, pa še nekaj mi je dal tvoj post mislit: po tvojih opažanjih so posvojenci bolj razvajeni, kaj pa rejenci? Mene pri rejencih vedno "skrbi", da dobijo premalo topline in ljubezni zaradi strahu rejnikov preveč se navezati drug na drugega, ker pač če se matična družina spravi v red, se rejenec vrne. 

Hvala Mariam za podkrepitev te moje zgodbe še s teorijo!smiley

0
Nazaj na vrh
Mariam
Starost: 29Pridružen: 6. jun 2009Prispevkov: 214Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 8. maj 2013 22:16
Povezava do prispevka

Seveda, vse študije kažejo, da je to najboljši stil. Ima pa v posvojiteljskih družinah, ki so na žalost nekoliko bolj občutljive za "napake vzgoje" nek drug vzgojni stil (permisiven, avtoritaren, nevpleten ...) pač večje posledice.

Na žalost z rejenci nisem imela toliko izkušenj, zato ne morem ničesar trditi. Se mi zdi pa tvoje sklepanje logično, razumljivo. Mislim če logično sklepam iz svojega znanja,  ti otroci zelo težko vzpostavijo varen stil navezanosti. Verjetno sta bolj pogosta zavračujoče-izogibajoč stil navezanosti (izogibanje navezanosti, kompulzivno zanašanje nase, omalovaževanje odnosov ...) ali pa plašno-izogibajoč stil (nizko samozaupanje, izogibanje navezanosti zaradi strahu pred zavrnitvijo, si želijo, ampak se bojijo, nesproščeni, negotovi, oklevajoči, ranljivi, plašni ...). V moji širši družini so eno deklico dali v rejo in je plašno-izogibajoča, zelo konformistična, deluje skromno, težko zaupa ...

O tipih navezanosti je veliko dobre literature, ker se dokazano prenašajo iz otroštva v odraslost (navezanost na starše/skrbnike se skozi čas "pretvori" v navezanost na partnerja, ostane enake oblike/tipa, doda pa se spolni vidik).

Lepota, ki pritegne pozornost in karakter, ki zaznamuje srce tvorita neuničljivo celoto.
0
Nazaj na vrh
lejka1
Starost: 43Pridružen: 4. jul 2011Prispevkov: 92Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 11. maj 2013 17:41
Povezava do prispevka

Mariam, zelo zanimivo te je brati. 

Pri nas je zanimivo, kako se vsak otrok čisto po svoje razvija, pa čeprav so v enakem okolju z enakimi vzgojnimi pristopi. To enostavno dokazuje, da ni samo okolje tisto, ki oblikuje osebnost.

Ta starejša punca se blazno boji navezanosti,  tiste, na katere pa se naveže, pa ves čas preizkuša, ali so v svoji naklonjenosti do nje še vedno stabilni. Ta drug zelo malo izraža čustva, se je pa izredno močno navezal na domačega mucka in na svojo plišasto igračko.  Ta tretja pa vse, ampak prav vse skuša doseči z jokom in kričanjem.... Resnično vsak po svoje.

Ugotovila sem, da je zelo pametno, da vsake toliko na situacijo pogledam od zunaj, da se distanciram in tako skušam uvidet dejansko stanje. Ker ko si dan za dnem vpet v te odnose, se začne dogajat, da pozabiš kako in zakaj je tako kot je in potem ubereš kak napačen, neprimeren pristop. 

0
Nazaj na vrh
pandyka
Starost: 29Pridružen: 16. jun 2014Prispevkov: 14Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 18. jun 2014 17:10
Povezava do prispevka

Priporočam branje hrvaškega foruma Roda - posvojitve. Tam je ogromno debat o posvojitvi, dilemah in izzivih vzgoje posvojenih otrok...

Nisem posvojila, ampak se bolj nagibam enkrat v prihodnje k posvojitvi kot pa temu, da bi imela svojega otroka. Če pot posvojitve ne bi bila tako težka, dolga in zapletena, bi se sigurno več ljudi odločalo za ta korak.

0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Posvojitev, rejništvo
Stran 1 od 1
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 25. mar 2020 19:31
    Uau! Totalno pozitivno presenečenje
  • numi 24. mar 2020 18:18
    zimski
  • numi 24. mar 2020 18:00
    Dobra ampak
  • numi 24. mar 2020 17:53
    top
  • [*jag0da*] 11. mar 2020 14:50
    Nobene razlike
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Da je vitamin C čudežno zdravilo, ni več nobena skrivnost – med drugim ...