Odvečni kilogrami - začaran krog

Nevem vec kaj narest... znasla sem se v zacaranem krogu odvecnih kil,
nimam ne volje ne energije da bi sla zavestno v to, da bi se jih vsaj
20 znebila. Mati mi stalno najeda, ljudje okoli mene vidijo da je z
mano neki narobe, jaz pa sem vedno bolj pasivna in mi grejo ze
neumnosti po glavi (like kako bi staknila levkemijo al kako bolezen, da
bi shujsala ipd). A rabim psihologa? Sem bla ze zelo zadovoljna s
postavco, v zadnjem letu in pol pa sem se iz neznanega razloga zredila
za 15 kil. Krneki... Pa prosim ne me sprasevat kolk jih imam, k me je
sram, da sem to dopustila.

A ima katera kak nasvet al pa vsaj da me brcne v mojo debelo rit, da
neki zacnem delat? Sicer se bom en dan razpocla in me ne bo vec...

Vem kako ti je, meni včasih tudi težijo glede kil (predvsem zaradi zdravja).
Nameravam se jih oklestiti malo manj kot ti. Tako da če si za, se mi lahko pridružiš oz. se bova vzpodbujale

mislim da bolj potrebuješ motivacijo kot pa psihologa 
mogoče bi bila dovolj že kakšna kolegica da te zvleče na kakšno vadbo ... pa to vedno potegne za sabo tudi to da paziš na prehrano bolj kot prej

mene tudi zadnje čase sploh nič ne premakne, čeprav bi morala shujšat sem nekako zadovoljna sama s sabo .. .čudno, res .... 

Mogoče bi bilo tudi v redu, da bi se malo poglobila vase. V oči mi je padel tvoj stavek, da si se iz neznanega vzroka
v zadnjem času precej zredila in da se ti zdi vse skupaj en velik
začaran krog.  Sploh , ker praviš, da si imela že zelo dobro
postavo in si bila zadovoljna s sabo. Mogoče boš lažje oklestila
kilograme, če boš pri sebi razčistila kakšne stvari, ki so se ti
zgodile, pa mogoče sedaj niti ne veš zavestno, da tako močno vplivajo
nate. Morda boš potem, ko boš določene dogodke, ki ti zdaj ne dajo miru
predelala, lažje pridobila nazaj optimizem in boš tudi lažje poštimala
prehrano in rekreacijo. Oprosti, če sem vdarila mimo, mogoče ti bo
vseeno kaj pomagalo.

Suzekjavascript:emoticon( )
Thumbs Up

Hvala vsem za vzpodbudne besede. Mi je mal lazje, ko vidim, da le nisem sama in da me marsikdo razume.



Mislim, da vzrok tici prav v maminih pripombah v stilu: "spet si se
zredila, nic ne gres dol, si sla kaj dol, poglejse kaksna si, si sirs
ko dujs, ...", tudi ce se martram s hujsanjem in kao ni rezultatov (no
ona jih ne vidi), ne skopari s pripombami. To me naredi zivcno in se
vdam v usodo, da ocitno hujsanje pri meni ne deluje. Drgac pa obupam kr
hitro, saj pri meni hujsanje gre pocasi pocasi in se kr ustavi pa naj
delam kr hocem (problem s scitnico).



Huh...



LP

To ima pa potem tvoja mama skoraj večje probleme kot ti... mogla bi ti stati ob strani ali pa vsaj tiho biti, ne pa da te draži in ti vzbuja negativne občutke... Poznam eno, ki je ravno zaradi neprimernih pripomb staršev padla v hudo anoreksijo in so jo komaj rešili..
Js imam tudi nekaj kg preveč, pa mi nikoli ne nič ne reče. Oziroma, če kdaj shujšam za  par kil začne peljati pravo paniko, zakaj nič ne jem....

Ok, js sem našla za zdaj delujoč recept - ogromno gibanja (vsaj 5-krat na teden, če je tek vsaj 1 uro na tašče, če kolo vsaj 2 uri, rolarji vsaj 1,5 ure), pol manj nepotrebnih sladkih pregreh in vsako jutro tehtanje in avtomatski izris grafa v Exelu (kak me to požene v tek, če je preveč na tehtnici)... In pa pisanje kaj in koliko jem, da vidim potrebe glede na aktivnost. Pa ogromno zelenjave in skute, mesa itak ne jem. Pa po pameti... ker saj veš, hitro hujšanje ni na dolgi rok učinkovito.

V točno enem mesecu (kakšno naključje), od kar delam graf, sem izgubila 3,3 kg. Takšen režim hrane in športa izvajam (z parimi prikinitvami zaradi morja, tabora...) od konca aprila, vsega skupaj pa je šlo dol cca. 5 kg. Še 7 pa bom zadovoljna. Čeprav se bojim točke, ko bo teža nehala padat....

Se strinjam z Demy, več volje in motivacije potrebuješ. Ne glej na druge, ampak si ponavljaj da zmoreš to nardit, naj te tudi drugi spodbujajo. Vidla boš, da boš bolj zadovoljna sama s sabo, ko boš začela nekaj počet in bodo rezultati vidni.
Velik sreče

Mislim, da je tu nedvomno problem v tvoji mami, saj ima v glavi morda nek ideal,ki si ga je sama ustvarila kaksna bi ti "morala" biti in potem ne zna drugace,kot pa da stresa svoje  nezadovoljstvo nad tabo...Vedi, da nisi edina,ki se ubadas s takimi in podobnimi nelagodji,poznam veliko prijateljic,ki so mi ze zaupale podoben problem...enostavno ne dobijo dovolj motivacije da se resijo zacaranega kroga,to pa zato ker ce jim ne zalaufa ze na zacetku,dobijo doma toliko nakopicene negativne energije z negativnimi opazkami in komentarji kot "kdaj mislis kaj narediti zase,poglej se kaksna si" ipd. Zelo mi je hudo, ce je pri tebi podobna situacija, vendar vedi, da za vsako spremembo bos odgovorna in kljucna le ti sama!Tvoja mami morda misli, da te na nek nacin "goni naprej" ko ti take govori, vendar je to zadnje kar bi morala zdaj ti slisati...Ce ne dobis tisti pravi support doma, potem se zateci h  kaksni prijateljici,lahko pa v tandemu s kaksnim prijateljem, prijateljico ali pa da vas je vec, si postavite skupni cilj in je potem mnogo lazje zalaufat naprej...pa tudi ko bos imela ljudi okrog sebe ki razumejo,so v podobnem kot ti in imate skupni cilj, se bos pozvizgala na mamine komentarje in jih bos enostavno preslisala.
Vsak zacetek je tezek, vendar enkrat ko se odlocno zbudis in zacutis da je "danes pravi dan za spremembe", se bo od tega trenutka vse premaknilo le na bolje,bos videla. Ko se res odlocis, te nic ne more ustaviti in ti odvzeti tvoj elan.
Drzim pesti zate, kot vsi tu na forumu, sem prepricana

Tudi jaz se priporočam. Tudi meni manjka motivacije. Pa ne motivacije... enostavno se moram upreti določenim stvarem.
SwanHeart, tebi pa želim vse najboljše in upam, da ti bo uspelo. Mamo pa postavi na stranski tir.