Ljubljana - V veljavo je stopila novela zakona o visokem šolstvu, ki predvideva tri diplomske stopnje, in sicer prvo, ki je dodiplomska stopnja, drugo stopnjo predstavlja magistrski študij, diplomanti tretje diplomske stopnje pa bodo pridobili doktorat znanosti.
Pred sprejetjem novele je največ vroče krvi povzročalo subvencioniranje študija. Prišlo je do soglasja, da bo država financirala tudi peto leto magistrskega študija tretjini socialno najbolj ogroženih študentov.
Pogoji za financiranje
Tako novela sedaj določa pogoje, po katerih naj bi se ministrstvo odločalo za takšno financiranje. Največjo težo naj bi imelo razmerje med dohodkom na družinskega člana in povprečno plačo v državi, med kriteriji bo imela 20-odstotno težo tudi enakomerna regijska zastopanost, desetodstotno pa deficitarnost posameznega poklica.
Novela skladna z bolonjsko dekleracijo
Novela zakona o visokem šolstvu izhaja iz avtonomije univerz in drugih visokošolskih zavodov ter odgovornosti za prenovo in posodobitev visokošolskega študija, ki bo po posameznih strokah primerljiv z drugimi visokošolskimi ureditvami. Ta naj bi bila skladna z bolonjsko deklaracijo in spremljajočimi dokumenti, poleg tega pa naj bi na podlagi novele uveljavljali tudi kakovost in strokovne standarde pri študijskem, umetniškem in raziskovalnem delu. Krepili naj bi tudi kreditni sistem študija ter nadaljnje izdajanje priloge k diplomi, ki naj bi bila izdana tudi v tujem jeziku.
Več študentov v upravnem odboru univerze
Okrepili naj bi položaj študentov pri soupravljanju visokošolskih zavodov in sprejemanju odločitev v organih na nacionalni ravni. Z novelo zakona je namreč določena drugačna sestava upravnega odbora univerze, v katerega naj bi vključili tudi predstavnike delodajalcev in povečali število predstavnikov študentov. Ti naj bi imeli tudi več glasov pri volitvah rektorja, ki naj bi ga po novem lahko volili tudi visokošolski sodelavci.
Tri stopnje nove študijske strukture
Skladno z novelo ima nova študijska struktura tri stopnje, kjer prvo predstavlja dodiplomski študij, drugo in tretjo pa podiplomski študij. Tako so v prvo diplomsko stopnjo po novem vključena univerzitetni in visokošolsko-strokovni študij, ki naj bi trajala od tri do štiri leta oz. bi bila ovrednotena s 180 ali 240 kreditnimi točkami. V enem letniku študija si je namreč mogoče pridobiti 60 kreditnih točk, kjer ena kreditna točka predstavlja od 25 do 30 ur študentovega dela.
Drugo diplomsko stopnjo predstavlja magistrski študij, ki naj bi trajal eno ali dve leti in naj bi bil tako ovrednoten s 60 oz. 120 kreditnimi točkami. Najvišjo stopnjo bo še naprej predstavljal doktorski študij, kjer bo študij trajal tri leta oz. bodo študenti na njem zbrali 180 kreditnih točk. Še naprej se bodo ohranile tudi višje šole, kjer bo mogoče prejeti 120 kreditnih točk.
Novela zakona določa tudi, da naj bi fakultete novosti uvajale postopno, najkasneje pa naj bi bile uvedene v študijskem letu 2008/09. Študenti, ki so s študijem začeli že po sedanjem študijskem programu oziroma ga bodo vpisali pred prilagoditvijo noveli zakona, bodo študij končali po obstoječih študijskih programih. Izjema bodo le študentje s pravico ponavljanja, ki študija po starem programu ne bi mogli nadaljevati in bodo tako študij končali po novem programu.
Diplomantom dosedanjih univerzitetnih študijskih programov se bo pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznalo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk, enako število točk pa se bo priznalo diplomantom dosedanjih magistrskih študijskih programov pri vpisu v tretjo diplomsko stopnjo.
Priloga k diplomi
Sicer pa je v noveli zakona določeno, da je sestavni del diplome tudi priloga k diplomi.
Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in v enem izmed uradnih jezikov Evropske unije. Tako diploma kot priloga k njej sta brezplačni.
Javna agencija za visoko šolstvo
Z novelo zakona se ustanavlja tudi javna agencija za visoko šolstvo, ki sodeluje pri načrtovanju nacionalne visokošolske politike, skrbi za delovanje sistema za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in višjega strokovnega izobraževanja (zunanja evalvacija), vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje pripravlja strokovne podlage.
Visokošolski zavodi morajo uskladiti svoje statute s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. (STA
...kt da nebi več vedl kaj delajo!
Pa se te stoli z 80
