LOL
"MIDVE NISVA NA PRAVEM BUSU.NI PRAVA AGENCIJA. BEEEEžI VEN....VEEEEN....ŠE PET MINUT IMAVA !!!" Folk nas čudno gleda, midve zagrabive potovalke in v juriš ven iz busa, kot da se je glih kar zraven naju usedla 15 meterska kobra.Laufave s potovlkami po tivoliju, šoferji se nama smejijo , iščeva najin bus.Kje je??Napadeve nek bus ki gre v Francijo, noče naju vzeti sabo.Spomnim se da sem na napačnem busu pozabla jakno, laufam nazaj-budala s potovalko, namesto da bi jo pustla pri kolegici.Končno kolegici pade na misel da pogleda kje je pravzaprav bil oddhod busa."OOOoooo ti mater, na drugem koncu Ljubljane" vzklikne. Greve spet v juriš, vsaka na svojo polovico ceste, zapreve promet, ustaviva taksi, ki obrne sredi ceste in preko rdečih do postajališča.Bolj ko sva jamrali hitrejše je šel.Skočiva ven in šprint po parku, zraven kričive in jokava, kolegica se mi opravičuje in sama sebe obtožuje, jaz se derem nanjo naj neha že, kar je je.Ljudje zdaj verjetno že mislijo da sva pobegnili iz posebnega oddelka psihiatrije in poskušava odmigrirat v Afriko.Dve gospe se naju usmilita ali pa sva ji šli z svojim bezljanjem okoli le na živce in nama reče da je bus za Prago pred petimi minutami šel.Jst se vdam v usodo moja kolegica pa ne.O ne.Kliče kolega ,ki ja ravno užival na pijački in je bil ravno v Ljubljani in ga poduči o najini zli usodi.Pridem po naju in mi , zdaj nas je bilo vsega skupej že 4, v juriš za busom po Sloveniji.Kličemo znance naj bus ustavijo v Celju.Res dobimo neko dobro dušo ki je pripravljen ob enajstih zvečer čakat bus, toda ko pridemo pravi da se tukaj ni ustavil.Razočarani gremo domov , toda glej jo zlomko zgrešmo odcep in čez 20 minut ugotovimo da se peljemo v Maribor.Pridemo tja, se poslikamo pred tablo za dokaz , ko moja kolegica spet dobi genialno idejo: "pokličimo na policijo naj na mejnem prehodu ustavijo avtobus".Res kliče, policaj pa ji odgovori: " dekleti, če busa še zdaj niste ujeli, je taka usoda in pojdite lepo domov" .In tako smo šli, prišli zjutraj nazaj, šli direkt k zdravnici po opravičilo , da sva imeli prebavne motnje , dobili na agenciji nov datum in tokrat so pred odhodom kraj odhoda pogledali, pregledali in naju tja spremeli vsi sorodniki, prijatelji in znanci ............in ja bus je bil pravi-tokrat 
Ko smo prišle na plažo, so nam povedali, da je hčerka mamine sestrične na kamnih zagledala neko kačo, stopila do gospe na sosednjem ležalniku in vprašala "Gospa, a se vi kaj na kače spoznate?". Ali se je gospa spoznala na kače še vedno ne vemo, je pa znala dobro zagnati paniko, ki je vodila v množični beg Pred leti, ko smo bili s taborniki na taborjenju, smo šli vodniki zvečer ven. V nekem baru smo se odločili, da se bomo delali, da ima em fant, ki smo ga vedno (prijateljsko) zafrkavali, rojstni dan. Začeli smo mu peti "vse najboljše". Odziv je bil večji od pričakovanega-sosednja miza mu je zapela v nekem tujem jeziku, ne spomnim se katerem, natakarica pa mu je prinesla žogico za darilo Bogemu fantu je bilo pa tako nerodno 
. Sem šla čez celo temo in sem se narežala za cel mesec. Še dobro, da sem sama doma . Kakšne dogodivščine ... Tudi jaz sem strokovnjak za nezgode, napišem ob kakšni drugi priložnosti, ko bom imela več časa. 
Hvalabogu so sandali bili za zapeti, ker če ne bi imeli paščkov bi poleteli v bližino restavracije, kjer je bil ravno čas kosila. No, moj podvig so videli vsi gostje dveh restavracij. Tako mi je bilo nerodno, da sem pol sekunde kar mižala, pa odprem oči in pred seboj zagledam črne delavske čevlje in oranžen pajac. Je pa ravno en starejši delavec stal in me tako pogleda in reče "Dober dan gospodična, a bo?"
Ko sem živela še doma, sem imela ob svoji sobi še svojo kopalnico, ki pa je bila v polkletnem prostoru in je imela zelo nizko postavljeno okno, če si od zunaj gledal. Mimo ni hodil v bistvu nihče, razen domačih občasno, ko so šli za hišo. In enkrat se z dragim po burnih posteljnih aktivnostih ravno tuširava, jaz pa na ves glas in zelo nazorno razlagam o vaginalnem orgazmu. Okno je bilo seveda odprto. In naenkrat zaslišim eno žvižganje zunaj. Se je fotru očitno zazdelo, da mora nekako opozoriti nase Jao in to je bilo ravno spet pred skupno večerjo. Sem morala kar ene parkrat vdihnit, preden sem se pokazala v kuhinji Sem se začela tako krohotati, da so obrnili glave še tisti, ki so do takrat slučajno gledali stran 
Pa komaj čakam, še kakšno odbito zgodbico Nekje leto za tem pa se meni isto naredi, tax sem se spet saam sebi smejala Hudo, sam ven sem šla in nič kupila (shame on me). nazaj grede v dvorano stopim na rešetke in peta not ostane, js probam ven dobit, ne gre....mene panika...začnem cvilit tam, da mi bo peta šla, pa še prva sem šla na oder v povorki Potem pa tam dvignem obleko malo višje in me varnostika usmerajta v katero stran nogo zasukat, da bo šla peta ven 
Hja, tako sta govorila: malo levo, ne tako zelo, malo v desno...sam da sta mi v noge zijala Samo tam mimo njiju nism tisti večer več šla....mislim vsaj Joj, po eni strani sem jima bila zelo hvaležna, pa tist: hvala, hvala, hvala Pol pa kolegica...veš kak sta ti noge gledla - packa Mislim, majhna res. In, ko je bil glavni odmor, malica v razredu (tipično) smo imeli navado, da so nam razredničarke delile malico - nalivale čaj, sok, mleko...karkoli je pač bilo. In jaz se bila dežurna in prinesem tisto kanglco pa rečem kje je pa (priimek)? Pa gledam okol sebe, pa še neke tumarije govorim, poleg mene pa učiteljica. Pa se mi smeji v faco...oh hudo, samo utihnila sem...nism jo vidla pa sem se norca delala iz nje Hja...sam sem imela srečo, da mi je geografija šla.
