Pomanjkanje osebne higiene

Ojoj, Awy, zelo nezavidljiva situacija, sploh, ker se bojim, da nimaš/nimate kaj dosti narediti ...

Starejši so problem, čedalje manj in težje prilagodljivi, trmasti ... Ne vem, kaj ti naj napišem, razen, da te zelo razumem, ker sem zelo občutljiva na vonjave in osebno higieno, in sočustvujem s tabo.

Vseeno upam, da se najde kakšna rešitev (morda bi imel kak zdravnik ali kdo, ki dela s starejšimi, kak nasvet?)

Mislim, da gre pri njem za reakcijo na to, da je v penziji. Ne paše mu, da več ne dela in na tak način protestira proti temu, da nima več stare rutine. Sprememba mu verjetno gre na jetra. Se počuti kot 'stara šara'? Pogovarjajte se  Verjetno mu lahko implicitno postaviš kak cilj, ki ga brez težav realizira. Okrog hiše je zmeraj kaj za postoriti.

Mislim, da ti pri problemu lahko pomagajo njegovi kolegi, ki ga znajo pikro opozoriti na higieno (pod pogojem, da jo tudi sami izvajajo). Izhajam iz ugotovitve, da je ljudi v svoji referenčni skupini bolj sram kot v družini, kjer so itak vse karte na mizi.

Domnevam, da tudi že pred tem ni imel pretirane higiene oziroma se je praktično moral umivati, ker je hodil v službo. Mislim, da je v slabi higieni praktično odraščal. Ker res ne razumem, kako lahko nekdo kar naenkrat postane "pacek". Zdaj pač vzame za izgovor, da je doma, da za delo doma ne rabi biti stuširan. 

Kaj bistveno ne moreš narediti. Se strinjam, da je to zelo nerodna situacija in da je tebi bolj nerodno kot njemu. 

Punce hvala. Sem mislila, da nima nobena kakega predloga, potem ste se pa le razpisale

Je res. Kot otrok je odraščal na kmetiji in pravi, da si do 9. leta sploh ni bilo v navadi umivati zob. Potem je bilo to seveda nuja, šola, služba itd. Je pa bil vedno malo znan kot pacek Mami pravi, da so ga tako še medicinske sestre klicale, ko je bil enkrat v bolnici.

S takim človekom je res težko živeti, ker tu ni nič prilagajanja, nič kompromisov, ampak samo trmarjenje, zamere, vztrajanje pri svojem in potem še 2 dni dolg nos.
Meni je samo nerodno, ker ima tudi zdaj, ko je v penziji, še vedno veliko strank (popravlja računalnike in podobno), torej  veliko dela z ljudmi, hodi po njihovih domovih ali oni pridejo k nam.

Mislim da bi res pomagalo, če bi mu nekdo tretji namignil, ampak to je zelo nerodna situacija. Tudi jaz ne bi hotla biti ta tretja oseba. Ampak saj pravim, jaz se kmalu selim (čeprav želita, da bi si s fantom v zgornjem nadstropju uredila stanovanje - ampak lepo prosim, že zdaj se kar kar naprej kregamo, kaj bi šele pol, ker je moj fant zelo občutljiv na take stvari), kar bo tudi malo omililo naše odnose, vsaj tako pričakujem, ker se potem res ne bom imela pravice vmešavati v njuno življenje. Dokler pa še živim z njima, pa se mi zdi kot da imam to pravico, kljub vsemu je to skupnost in moramo živeti skupaj.

Čedalje slabše bo. Moj deda, po mamini strani-katastrofa. Pa še kadilec je. Od nekdaj mu je bilo škoda vode in mila, ni videl smisla, niti potrebe za umivanje. Skratka smisel za higieno na nuli. Pri 84 letih pa...ljubi jezus. Noče se tuširat-ker mu škodi. Umazane gate daje nazaj v omaro zraven čistih. Komaj kaj zrači sobo. 

Ne moreš pa čisto nič. Oz. dve osebi sta v familiji, ki ga kolikor toliko uspeta tu in tam nahecat in pripravit do tega da se umije...Ampak potem je pa umazana brisača. Jaz tega ne zmorem, ker mi dviguje želodec!

Moj foter se sicer umiva. Ima pa navado hodit v delovni obliki po cel ljubi dan, tudi po hiši in na bež usnjeno sedežno. Pa smo začeli-da smrdi. (olje etc...). Ampak, če se pa umival ne bi-bi mu jaz direkt rekla-da smrdi po švicu in da naj se z gelom stušira. 

Nič kaj zavidiljiva situacija.
Osebnih izkušenj s takim obnašanjem sicer nimam, ampak kaj pa če bi morda poizkusila in našla na spletu kakšen film, posredno na to temo? Morda ne čisto direktno o tem, da se je treba umivat, ampak bolj v smislu kot so kakšni dokumentarci o tem, da so ljudje zaradi tega dobili kakšno bolezen ipd. in bi ga kaj takega malo nagnilo v razmišljanje o tem, da je zdravo in nujno skrbeti za vsaj osnovno higieno?

Gre morda kdaj h osebnemu zdravniku, tudi tam bi mu lahko kdo kaj omenil ali kar direktno povedal? Meni osebno se nebi zdelo nič sporno kar direktno mu povedat in mi tudi nebi bilo nič nerodno, ker očitno tudi njemu njegova nehigiena ni nič nerodnega ali nekaj, česar bi se sramoval - ker če bi se, potem bi se umival.

Kaj pa kakšen predlog s strani tvoje mame o skupnem tuširanju? Čeprav na podlagi tvojega pisanja o situaciji nekako dvomim v njuno intimo...

Smo se pa ravno zadnjič nekaj hecali pri kosilu, ker je dedek kakšne 14 dni nazaj imel operacijo sive mrene. In je rekel, da je domov dobil pošto s strani UKC-ja - glede poteka operacije, kaj mora imet sabo itd., zraven pa je tudi pisalo, da mora pridet umit in s svežim spodnjim perilom. Se nam je vsem zdelo kar malo bedasto in skoraj nesramno, da morajo kaj takega sploh pošiljat domov (češ, a ni samoumevno, da si človek obleče sveže gate), ampak zgleda, da ni.

Vrjamem, da je zoprno živet v takih pogojih in da ti bo bolje, ko se bosta s fantom odselila, ampak še vedno bo z njim ostala tvoja mama, tako da bi bilo dobro če bi se morda ona postavila (predvsem) zase pa ga postavila pred kakšen ultimat - ona ali tuš (pa naj se sliši še tako bizarno).

Se strinjam s Tanjo in Meme, predvsem glede tega, da bi bilo fajn za nasvet vprašat koga, ki je vajen dela s starejšimi ljudmi. Ravno tako mislim, da je pogovor o higieni med drugim tudi naloga družinskega zdravnika, mogoče bi njegovo mnenje jemal bolj resno.

mi imamo isti problem s stricem, starim 82 let. Nikoli ni bil poročen ali imel družine in ima precej čudne socialne navade in samo da mu kakšno stvar z napačnim tonomrečeš je že zamera. Je pa pri njem pomanjkanje higiene vedno večje, jaz ga prav videti ne morem, če sem en meter stran od njega se mi prav dviguje  pa kolikor ga jaz poznam bi mu lahko na vse možne (posredne in neposredne) načine dopovedovali, da tako ne gre, pa še vedno ne bi zaleglo.

Ok, saj tako hudo še ni dokler se stušira vsaj  2-3x na teden je še okej. Ko gre pa k zdravniku (enkrat na 5 let) ali pa za tavelike praznike, se pa pridno umije. In to sam od sebe.

Bi pa ga raje prepričala da si umiva roke, po tem ko gre na wc ali čoha psa. Ali pa da uporablja deodorant. In da ne daje umazane uporabljene posode nazaj v omaro. Okrog tega so največkrat izbruhi, ko si želim narezat jabolko, pa sta dila in nož čisto mastna od salame.

Se pa strinjam, da bo vedno huje. Zato želimo ukrepat že sedaj. To, da daje umazano posodo nazaj v omaro se je začelo šele lani, prej nikoli ni bilo tega in po tem sklepam da bo počasi vse šlo navzdol.

Mogoče sem malo pretiravala, glede na vaše izkušnje, ker tako hudo ni. Mislim, ne oddaja vonja 3 metre stran, ni nevzdržno bit zraven (večina po mojem ni tega opazila) in tudi z mami sta še čisto simpatična.
Ampak kolikor sem opazila razliko med 5 let nazaj in zdaj, vem, kaj se lahko zgodi v naslednjih petih letih, zato me skrbi.

Jaz tudi  Ne morem držat žemljice v roki, če sem prej božala psa. Na sploh ne prenesem občutka umazanih rok (pa  čeprav včasih sploh niso). Se mi zdi da mam mogoče kar malo ocd...

Če slučajno crkljam kakšno domačo žival, si potem vedno umijem roke. Nekako ne prenesem umazanih rok, sploh če imam v rokah hrano.