Včeraj je v gledališču zraven fanta sedela mlada punca, stara okoli 20 let (leto gor dol, pri teh mladuncih res ne veš
), ki je tako grozno smrdela, da sem jo vohala dva sedeža stran, fant pa je mislil, da bo bruhal. Predstava je trajala 3 ure in se do odmora (1,5 ure) fant sploh ni mogel skoncentrirati na predstavo, tako je bejba smrdela.
Na pogled je bila simpatična in urejena, ampak smradu pa sploh ne morem opisati ... 
Binas je napisal/aSe pa spomnim bratrancev, ko so prišli v puberteto, da so en čas hormoni res divjali in res-je šel pod tuš, se namilil, uporabu deodorant...a ni vrag da je čez eno uro začel smrdet, posebno noge...Ampak je minilo.
Jaz že dolgo opažam, da imajo večina nastnikov (in tudi najstnic, da ne bo pomote!) en tak značilen neprijeten vonj, jaz rečem kar 'najstniški švic', ki skupaj s puberteto izgine. Poznam (oz. sem poznala) primere, ki so bili zelo snažni, so redno skrbeli za higieno itn., ampak po nekaj časa (npr. po pouku) so imeli ta značilen vonj kljub rednemu umivanju, mazanju z deoti, še celo kakšno vmesno čiščenje s čistilnimi robci (kaj več med poukom niti ne moreš), pa je problem ostajal.
Takšni se mi prav smilijo, ker je za njih še huje kot za okolico - ne samo, da sami sebe vohajo in da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ne bi smrdeli, zavedajo se tudi tega, da jih vohajo drugi in jih je zato sram. Po možnosti jih pa potem še kdo zbada, da so smrdljivci, da se ne umivajo itd. in so povrhu vsega še stigmatizirani in mogoče celo zaznamovani za celo žviljenje.