Še tole se se spomnila, ko sem zgoraj brala...
Enkrat smo se s sošolci šli kopat in smo se nekaj tunkali in podobno, voda nam je bila pa tko do pasu nekako. In potem naenkrat začne sošolec, naj se potopim. In jaz - wtf, zakaj le? On pa še kar, naj nič ne sprašujem, samo potopim naj se. ?!? Potem mi pa le nekdo drug namigne, da veselo razkazujem pol oprsja, ki mi je med tunkanjem skočilo iz kopalk... Mater, sem bila rdeča...
Enkrat drugiič greva pa s kolegom iz šole in tik pred domom se pred nama zaletita en tip in moja soseda z avtom. Ni bilo hujšega, ampak soseda je bila precej šokirana in njau je prosila, če lahko greva do doma in rečeva njenemu možu, naj pride tja. In moj kolega, ves šokiran, ker je bila nesreča, 100 na uro kima in ji nato reče: hvala! Jst pa v smeh...
Za 1. april par let nazaj sem pa ful dobro mamo naprvoaprilila. Sem ji rekla, da je fotr klical, da bo zelo pozno prišel iz službe in bo moral direktno na en sestanek na občino, pa ne bo mogel priti domov po ena poročila, ki jih za sestanek potrebuje, in če mu jih lahko zato ona pred občino pripelje. In sem ji podtaknila zapisnike enih sej, ki sem jih našla na njegovi mizi. In ona se veselo in uslužno usede v avto in se pelje pred občino in čaka... čaka... čaka... Potem sem jo pa klicalal in jo vprašala, če je danes slučajno kaj na koledar že pogledala. In potem se je iz slušalke razlegalo samo še: zadavila te bom!!! hehe (sem se preventivno potem raje malo v sobo zaklenila ;)) Samo žal mi je, da nisem počakala, da bi ona klicala fotra, kje zaboga je, on pa - ja, kje, v službi, ane?