Napihnjenost

Hvala za odgovore.
Zanima me še par stvari.
Glede na to, da se sadja niti ne sme jest, bi moral vitamine, magnezij in te ostale stvari dobit na nek drugi način - naj pijem tiste šumeče tablete (ki so ali vitamin C ali magnezij ali kalcij itd. ...), ki sicer nimajo sladkorja, ampak imajo sladila? Drugače a je to zelo strogo kar se tiče sladkorja, da se ga ne sme uživati? Mislim v smislu, če bi bilo hudo narobe, recimo, če enkrat na mesec pojem kakšno tortico (ko ima kdo rojstni dan) ali pa če grem zvečer kam ven (pa si vzamem naprimer bambus, torej kokakolo, ki ima zelo dosti sladkorja)?

Kar se tiče jogurta; a je razlika, če pijem tekoč jogurt ali pa če jem trd jogurt (pač tistega, ki se je z žličko).

Meso bi pa predvsem piščančje, puranje in ribje. A je kakšna razlika na kakšen način je pripravljeno? Glede testenin; so v redu  polnozrnate in sojine, ali le polnozrnate?

Bom še jaz navedla moje izkušnje.

Tudi sama sem suhica in imam tisti trebušček, karkoli pojem se pozna....ampak meni je to lepo prikupno in ženstveno...tako, da tukaj ni bilo nikoli težav.

Začelo se mi je pa pojavljati pred dvema letoma prvič, da mi 3 x na leto iz lepega zateče trebuh in želodec, sem kot tisti afriški otroček, me peče in boli, s tem, da tudi prebava ne dela ob tej napihnjenosti in grem komaj enkrat kakat v dveh dneh (ponavadi grem dvakrat na dan). Tole traja ene 3 dni in potem je samo od sebe ok.

Nato sem povprašala mojo prijateljico, ki je zdravnica kaj bi to bilo in mi je rekla, da  mi ne vem katera mišica  (mislim da ena gladka)  nabrekne ...tako zelo da mi ovira celotni prebavni trak. Tako je rekla naj imam vedno na zalogi dvoje tablete (mi je napisala recept) , ene so za proti nabreklosti mišice ali nekaj podobnega , ene pa za ne vem kaj....(lahko pogledam doma, če koga zanima).

No in ko se mi je to ponovno zgodilo, sem res vzela v prvem dnevu obe tablete (zjutraj in nato še zvečer) . Že čez dan je vsa bolečina minila , trebušček in prebava sta se pa zvečer poštimala. Sedaj vedno naredim tako. Nazadnje se mi je to zgodilo pred kakim slabim letom in mogoče se mi ne bo več...bomo videli.

Zdravo dekleta!
Nekako sem se odločila da vam tudi jaz napišem svojo zgodbo,morda bo pa le kateri pomagalo...
Pred približno pol leta sem brala ta forum ker sm zgrožena ugotovila da imam tudi jaz močno napihnjen trebuh. Sem suhe postave (160cm, 50kg),trebušček je bil pa tak kot da sem v petem mesecu nosečnosti. Prebrala sem vse o candidi, naredila test in seveda je pokazalo da je prisotna tudi v meni. Kar ene tri mesece sm jedla tako kot priporočajo pri boju proti candidi, razne tabletke in razni preparati....en kup enga denarja sem zmetala,vendar vidnega izboljšanja ni bilo. Zato sem se sprijaznila da bom pač suhica s trbuščkom in začela živeti popolnoma normalno življenje (kot prej). Spremenila sem edino to,  da jem več rib (prej jih namreč nisem), da imam 5 obrokov na dan (prej sm se dvakrat na dan fino napokala, pa seveda ne zajtrkovala),ter  trikrat na teden odkorakam na Šmarno goro ali pa karkoli  podobnega, samo da se gibam...Enostavno sem pozabila na vse skrbi,ter se nehala tako močno obremenjevati glede mojega trebuha...in danes verjamete ali pa ne  trbušček je popolnoma  raven....sm vesela, zadovoljna sama s seboj, nasmejana in očitno popolnoma zdrava...tako da punce,več gibanja, malo bolj zdravo se prehranjevati in verjetno se bo najdla še kakšna ki ji bo uplahnel njen napihnjen trebušček....punce vso srečo vam želim (pa jst mislim da je tale test o candidi en lari fari...)
lp

Zadnje čase imam precejšne probleme z želodcem in ugotavljam, da je možno vzrok temu kandida. Problemi so se začeli ko sem začela jemati pivski kvas, ki pa sem ga po 4 dneh nehala ravno zaradi napihnjenega želodca. In od takrat dalje je groza. Zraven pa pripomore še stres - izpiti. 

Sem gledela kakšna hrana se priporoča, samo jaz sem že do zdaj podobno jedla. Ne vem, očitno moram popolnoma črtat sadje, saj me je danes zjutraj 1 jabolko skoraj uničlo. Kislega ne smem nič, ker me takoj začne boleti želodec. Tudi po določeni zelenjavi imam probleme (kisli in pekoči). Hmm, da pa bi črtala še vsa žita pa trenutno ne pride v poštev. Ne vem več kaj sploh lahko še naredim.

A se dobi kakšne tablete, ki niso na recept? 

V tej tako imenovani kandidi so našli veliko tržno nišo. lahko zapravite 60 eur na mesec za razne pripomočke, če želite. omenja se na primer klamatske alge. ampak jaz bi prej pomislila na gastritis.

živjo.
Tukaj sem nova, registrirala sem se pa povečini zato, ker sem opazila, da nisem edina s tem problemom in bi resnično bila hvaležna za kakršenkoli nasvet.
Zelo je nelagodno govort o tem, ampak po tako dolgem času sem že zelo naveličana takega življenja.
Težave z napihnjenostjo trebuha se mi pojavljajo že več kot eno leto. Na začetku nihče ni vedel za to, trebuh sem vedno tiščala noter, tako da sem se dostikrat mogla tudi zelo potruditi, da sem ga povsem sprostila, ker mi je občutek "tiščanja trebuha noter" že prišel v navado. Kadarkoli kaj pojem, se mi trebuh napihne, tudi če spijem samo malce vode. Včasih še ni bilo tako grozno in se mi je trebuh napihnil šele, če sem se zares najedla. Zadnje mesece pa se mi napihne takoj, ko kaj spravim vase (tudi če žvečim žvečilne gumije). Končno sem povedala mami pred parimi tedni za svojo težavo in je rekla naj malo bolj telovadim in pijem veliko tekočine. Seveda zdaj že nekaj časa vsak dan telovadim in delam trebušnjake (na začetku mi je to malce pomagalo, zdaj pa nič več). Včasih me to napenjanje spravi v tak obup, da se dejansko začnem jokat. Med tednom sem vedno skušala pojesti čim manj, vendar se nisem mogla upirati hrani; zato pa sem potem toliko bolj trpela. Za vikende bi tudi pojedla zelo malo, vendar ne morem, ker takrat oče pride domov, začne se pa takoj dreti, da nič ne jem in da se bom posušila. V nedeljo, ko imamo pač nedeljska kosila, se moram potem normalno najesti, kar je zame prava muka in se začnem psihirat, takoj pa mi začne rasti trebuh. Nekajkrat sem imela celo tako velik trebuh, da sem komaj dihala, teta pa je mami vprašala, če sem noseča. No in ker se v nedeljo tako svinjsko najem, in je naslednji dan ponedeljek, postanem tok napsihirana, ker nevem, kako bom spet držala trebuh cel dan noter in kaj naj rečem prijateljicam; zakaj sem spet slabe volje.
Postavo imam normalno (vsaj tako se na čase vidim). Napihnjenost je postala del mojega življenja in včasih tudi če nič ne jem po dan ali dva, še vedno ne izgine.
Najboljše kolegice so zvedle za mojo težavo in se jim je zdelo malo hecno, da jim tega nisem zaupala že prej in da nikoli niso ničesar opazile. Seveda ne, ko pa sem trebuh noter tiščala ko usekana.

No, problem je postal večji, ker sem se začela stradati in ne jem skoraj ničesar več, samo zato, da bi imela raven trebuh. Vsako jutro mi skozi glavo najprej šine misel: kakšen trebuh imam danes, kaj naj danes pojem, koliko naj pojem in kako naj prikrijem stradanje. Šla sem seveda k zdravniku (po nedeljskem kosilu sem izjavila, da bi si najraje prerezala trebuh, to pa je mami vzela zelo resno in me takoj naslednji dan odpeljala k zdravniku), ki mi je predpisal neke tablete in naj bi eno zaužila pred vsakim obrokom. Jaz pa že od nedeljskega kosila nisem pojedla čisto nič konkretnega, telovadim ko usekana, vzela pa sem dve tableti (in če samo omenim: trebuh je še vedno malce napihnjen).Eno sem vzela na tešče in brez zajtrka, drugo pa prej pred večerjo. Za večerjo sem pojedla čisto malo čokolina, potem pa sem se počutila, kot da sem se pregrešila in sem šla bruhat. Mami seveda ne ve ničesar o tem; misli da normalno jem tablete, v šoli jem kosilo... Danes sem se počutila skrajno slabo, že zjutraj sem skoraj bruhala, v šoli se presenetljivo uspešno nadziram in izogibam hrani, vendar sem malce slabotna.
Skrbi me samo to, da ne bi ta napihnjenost trebuha povzročila veliko hujših težav. Resnično si želim, da bi ta težava izginila in bi lahko bila normalna, da ne bi vse skupaj vodilo še v hujšo samodestruktivnost, da bi imela lep trebuh, da bi bila bolj samozavestna in predvsem, da bi se lahko zdravo prehranjevala. Za tole kandido pa takoj jutri zjutraj naredim test.

Pa se opravičujem za tok dolg post.

kitty13; ful se ti zahvaljujem za nasvete in za izčrpen odgovor. Sem skušala že z nekakšno dieto, vendar seveda nisem zdržala (to je tako, kot ko se človek odpravi hujšat in si reče: jutri začnem...pa potem seveda ni nič iz tega) in sem mogla jesti, ker se nisem mogla upret hrani in ker so vsi okoli mene jedli. Danes smo s kolegicami imele neko debato o tem, sestra od kolegice ima bulimijo in zadnje čase dosti govorimo o tem...
Kakorkoli, še vedno rada jem, zelo imam rada hrano ampak me potem preveč peče vest, da bo trebuh ponovno zrastel in se bom slabo počutila ter se gnusila sama sebi, zato se skušam upirat. Malce pojem, vendar takoj začnem razmišljati o tem, kam bo vsa ta hrana zdaj šla in da je še to preveč, kar sem spravila vase. Mogoče zvenim kot kaka anoreksična ali bulimična punca, ampak se nimam za tako. Primarna težava je napihnjenost. To bom skušala rešit predvsem s pravilnim prehranjevanjem (kolikor si mi ti opisala, kaj lahko jem in kaj ne); prej pa sploh nisem vedla česa dejansko ne smem jest (vem za mastno hrano, za sladkarije...). Alkohola in kave ne pijem, kadim tudi ne, gibljem se dovolj, tekočine spijem dovolj..vseeno pa se, ko pride do hrane počutim, da se moram ustavit, da je hrana moja edina skrb in se mi zdi, da sploh ni pravično, da se moram zadrževat in ubadat s tem, ko se pa drugim ni treba.
Nekateri lahko jedo vse, kar jim pride pred usta in bojo trebuh imeli kot manekeni in manekenke, jaz moram pa gledat kaj lahko pojem, koliko lahko pojem in se sploh ne morem sprostit.
No naslednji teden grem tako ali tako nazaj k zdravniku na ponovni pregled in po eni strani prav upam, da me bo poslal na raziskave (ker kolikor sem probala te tablete, se mi zdi da ne učinkujejo kaj dosti) ter ugotovil kaj je narobe.

Pa še eno vprašanje:
Kako sploh zmoreš že 10 let? Kot praviš, se ne sekiraš več in trebuh tiščiš noter... Se ti ne strga na čase in imaš vsega dovolj? Jaz imam tega že po ene letu zadost in nardila bom vse, da se to neha.

Še enkrat hvala