Podobno kot osebe z bulimijo želijo ljudje, ki trpijo zaradi
prisilnega prenajedanja, obvladati boleča, neprijetna čustva in notranji
nemir s prenajedanjem, pri tem pa izgubijo kontrolo nad prehranjevanjem.
Se takoj bolje počutim.
Pozdravljene Planetke!
Čeprav že nekaj mesecev pozorno spremljam vaš portal ( vas z veseljem berem) in sem se pred kratkim tudi "včlanila" med vas, sicer zaradi popolnoma drugih interesov, bom očitno v tej temi doživela svojo "krstitev" - takšno in drugačno, saj vidim, da je ta tema pri nas še vedno precejšen tabu.To je sicer razumljivo, saj je ena izmed poglavitnih značilnosti večine "total denial". Problema ne priznajo niti sebi, kaj šele ostalim. Zatorej tudi takšni rezultati ankete, ki po moji oceni ne odsevajo objektivnega stanja. Pa nič zato.
Torej, ker ne bi rada na dolgo in široko razlagala, predlagam knjigo Ksenije Jovanović "Izgubljeni v iskanju sebe" . Sicer dotične osebno ne poznam in tudi ne vem, če je še aktivna v kakšnem zavodu oz. društvu (takrat je bilo aktualno Društvo Samopodoba), je pa sodelovala z nevropsihiatrom in psihoanalitikom dr. Jožefom Magdičem (tole sem morala izbrskat). Upam, da bo ta iformacija komu pomagala.
Cheeks, če že nisem prepozna, ti toplo svetujem, da si poiščeš terapevta oz. nekoga, ki ima takšno izkušnjo kot ti za seboj. Držim pesti, da boš čimprej bolje. Si pa na pravi poti. Že to, da si o tem spregovorila, je veliko.
Lp
Pa seveda čestitke, da si premagala to bolezen.
