Motnje hranjenja

 

Tole je pa tudi druga skrajnost.

Meni se pa zdi, da danes ne delajo več tako, da morajo otroci vse pojest. Vsaj kokr mam jst izkušnje. Res je, da grejo starši po eni strani v to skrajnost, da govorijo otrokom ne tega pa tega jest, ker se boš zredil/a. Po drugi strani pa čedalje več otrok vidiš tkole v McDonaldsu...pa nasploh preveč hitre hrane no. In tko so pol eni otroci pa pretežki in bolni.

 

lp

 

Moji prijateljici mama kar naprej mori( sicer je res stara že 15, ampak je seveda vseeno občutljiva na take stvari) glede tega,čeprav na 175 cm tehta 55 kg in ji zgleda kot da ima še 10 kg manjMama sama ima 20 kg več... to se mi zdi tako grozno, tak odnos, zgledPa sploh ne vidi, kako jo to prizadane...hvala lepa za tako mamo.

 

Je pa druga stvar,če si dejansko predebel, da je že škodljivo zdravju.Potem bi pa starši otroka seveda morali opozoriti na to in morda ne kupovati vsak dan sladkarij ter poskrbet za zdravo prehrano in da se otrok malo giba.Pa seveda ne preveč obremenjevat.Otroška leta morajo vendarle biti vesela, razigrana, brez vsakdanjih skrbi!

živjo,

 

Vedno več zdravstvenih teorij potrjuje dejstvo, da najpogosteje otroci prevzamejo prehrambene navade staršev. Kar pomeni: če so bili starši priučeni, da vse pojedo s krožnika, potem je toliko večja možnost, da bodo to svojo navado prenesli na svoje potomce. Sploh starši starejših generacij imajo fiksno misel, da je greh pustiti hrano na krožniku.

 

Pri sladkarijah je pa tako: pri nas so bile sladkarije vedno na voljo v neomejenih količinah, ker moja mama rada je sladko. In če je nekaj na voljo... veste kaj mislim.

Če majhen otrok vidi starša, da je npr. kakšno sladkarijo, hoče stvar še sam poizkusiti, ko poizkusi, mu je všeč ( le kateri otrok ne mara sladkarij? se pa vedno najde izjema ), večkrat ko poizkusi, večja je možnost, da se bo navadil, sploh, če bodo sladkarije vedno na voljo.

 

Malemu otroku je najbrž težje razložiti, da sladkarije niso zdrave. Po mojem mnenju se je temu najlažje izogniti tako, da je čim manj sladkarij pri hiši. Mogoče se motim, tu bi lahko več povedale naše PL mame, ki imajo s tem  problemom več izkušenj.

Najlažje je otroku nekaj prepovedovati, obenem pa se sam ne držiš tega. Z dobrim zgledom se da doseči veliko več.

 

lp

Zato pa pravim, da se morajo tisti starši, katerih prehrambene navade niso najbolj zdrave, brzdati in s tem dajati dober zgled svojim otrokom.

 

Nisem govorila o nobenih prepovedih, kajti vsi vemo, da je tisto, kar je prepovedano, tudi slajše in bolj mamljivo. Prepoved je preveč groba-prepričana sem, da se da zlepa veliko več doseči.

Ja ja se strinjam s tabo. Sej jst nism odgovarjala prav na tvoj post, mislim glede prepovedi pa tko. Mogoče sm res izbrala mal grobo besedo, ampak sej smo se razumel. Itak pa vemo, da če otroku rešeč ne, je to za njega ja

 

lp

Jaz se pa strinjam s tistim, da se
staršem ne da več ukvarjati z otroci, kar nas pripelje k temu, da
otroku ni treba zdravo jesti, ker ga raje nafilajo z nečim kar sam
hoče, samo da ga ne poslušajo. In potem dobiš otroke, ki se zmrdujejo
nad vsem, razen nad sladkarijami. Starši so si čisto sami krivi, da so
njihovi otročiči razvajeni, še posebej pri hrani, potem pa jamrajo, da
imajo izbirčne otroke ali pa jim je celo vseeno, da se mali bašejo samo
s packarijo in se redijo, ker oprostite vse kar je prav, zdrav otrok ne
more biti ravno debel, debel, tudi najstnik ne. In da se ti že pred
dvajsetim letom začnejo mašit žile, pa tudi ne more bit v redu.Seveda
otroku, ko je star 6 let ne moreš govorit o veliki riti, da maš pa
potem pri 14-ih debeluščka, pa že za zdravje ni dobro. Sicer je pa ta
vzgoja tako zakomplicirana, da si sploh ne predstavlajm kako otroka
naučiti kaj je dobro in kaj slabo.

S tem, da se staršem ne da ukvarjati z otroci, pa se nikakor ne strinjam. Srečujem res veliko veliko staršem, in moram reči, da skoraj vsi želijo svojemu otroku najboljše. To, ali je to, kar se njim zdi najboljše, tako tudi v resnici, je druga zgodba. Potem naslednja stvar: če se starši manj ukvarjajo z otroci, kot so se nekoč, je to zato, ker so preobremenjeni, tako časovno kot tudi sicer. In odkrito povedano, se mi ne zdi, da se manj ukvarjajo z otroci, čeprav so mogoče manj z njimi- kdo pa pravi, da sta kvaliteta in kvantiteta isto?

Dejansko se nekaterim NE DA, sem sama
videla, prepovedujejo in kregajo jih brez argumentirane razlage, kar
nima smisla, ampak drži, da ima vsak svojo zgodbo in kaj je v ozadju
jaz ne morem vedeti in kdo pa sem jaz, da lahko sodim. Seveda pa poznam
veliko staršev, ki so krasni in jih občudujem, vidi se tudi, da imajo
njihovi otroci dober vzor in so tudi oni fenomenalni. Seveda je
posploševanje o taki temi zelo nepremišljeno, da se razumemo, to ni moj
namen in do nobenega starša ne želim biti nespoštljiva, ker sama nimam
pojma kako je to in jih vse na nek način samo občudujem... Tisto o
preobremenjenosti imaš pa prav, na žalost, saj si res niso sami krivi.

 

Samsara, Amaya ni posploševala in vse starše metala v isti koš, poudarek je bil predvsem na NEKATERI starši.

In je popolnoma res, da nekateri starši dejansko ne argumentirajo svojih zapovedi in prepovedi, ker se jim to preprosto ne ljubi, razlogov za to pa je mnogo: od tega, da nimajo živcev za to, do tega, da so preutrujeni. Vendar je smiselno se potruditi in čimveč se pogovarjati s svojim otrokom, pa če si še tako zmatran. Pogovor, komunikacija, pogovor in še enkrat komunikacija - to je pravi recept!!! Pa ne samo pri otrocih, temveč tudi pri odraslih.

 

Pozdravček

 

No, to mi je zvenelo precej posplošeno, sicer pa se z Amayo glede večine izjav strinjam, samo vedno in povsod trdim in zagovarjam, da je izjava, da se staršem "ne da" ukvarjati z otroci, neresnična.