Shujsati sploh ni tezko, ce imas v glavi nek cilj, dovolj mocan, ki ti
res ogromno pomeni, zaradi katerega ti ni tezko biti lacna, za katerega
se ti ni tezko vsak dan potiti. Jaz sem se na faksu nenormalno zredila.
Na faks sem prisla s telesom, katerega bi mi zavidalo marsikatero
dekle, s faksa pa sem prisla prava debeluharica. In nihce ni verjel, da
bom se kdaj shujsala. Vendar mi je uspelo. Zagnala sem se in izgubila
35 kil, v treh mesecih. Mogoce bi kdo rekel, da je to prehitro, ampak
mene je drzalo in nisem hotela ustavljati napredka. In vem, da sem
takrat sebi resila zivljenje. Kajti ce takrat ne bi shujsala, bi
verjetno v tem ritmu jedla naprej. Vprasanje, ce bi danes se bila ziva.
Vsekakor pa bi imela pritisk, holesterol in se marsikaj. Potem se vsako
zimo pridobila kaksnih pet kil, vendar sem jih vsako pomlad znova
shujsala. Vedela sem, da ne smem cakati, da se jih znova nabere prevec.
Zdaj pa sem odlocena, da koncno pridem na idealno tezo. In ne samo
tezo, hocem imeti isklesano telo. Nobenega speha, samo misice. Ne v
smislu bodibilderk, ampak v smislu lepega zdravega telesa. In sem ze
zelo blizu cilju. Seveda sem bila v zadnjem mesecu dostikrat lacna, pa
tudi petkrat na teden sem na fitnesu po dve uri in vec. Ampak se splaca.
Nikoli se nisem sla diet, locevalnih, Atkinsovih in podobnih. Zame
nekaj stejejo samo kalorije, v nic drugega ne verjamem. 7000 kcal = 1
kg, to je zame sveto. Ne jem po nekem spisku ali nacrtu, ampak poslusam
svoje telo. Ce mi bo ono danes dovolilo, da ne jem nicesar, tudi ne bom
jedla. Ce bo potrebovalo in zelelo zrezek, ga bo tudi dobilo.
Uau..bravo!
). Pa zelo mi tud pomaga, da nimam kruha, ker pol mam miljon idej, kaj bi lahko zdraven jedla oz. namazala. 
uspeva, druga skrajnost pa mi je enkrat uspela, zadnje čase pa se borim z vzdrževanjem teže. nič pa ne bi bilo narobe, če bi še kakšno kilco dol vrgla....
