Finance v partnerski zvezi

quote:5c66b2a833="madeira*"

Pri nama je ravno tako. S to razliko, da imava midva najemnino, ki si jo prav tako deliva.

Zaenkrat nisva imela še kakih večjih finančnih vlaganj, se pa vsekakor bliža čas, ko se približujeva lastnemu stanovanju in bova morala vzeti kredit. Nekaj sva se glede tega že pogovarjala in po vseh verjetnosti bova približno vsak pol ali nekaj takega. (Če se v tem času seveda kaj ne spremeni). Vsekakor pa nisem pristaš, da dajeta denar oba na kup in se potem iz tega kupa jemlje za vse - poenostavljeno, da imata oba ves denar skupaj. Že od nekdaj sem bila mnenja, da moram preprosto imeti sama zase denar, partner pa svojega in po vsej verjetnosti ne bi mogla biti z nekom, ki bi pričakoval, da bova oba denar zmetala skupaj na kupček.

Tudi meni se zdi, da je mislila name.
Če bi šla narazen, kar blazno dvomim ampak vseeno...imam še vedno svoje stanovanje na obali, kamor se lahko vrnem kadarkoli želim ali ga prodam itd.
Prvih nekaj let sem imela slabo vest in sem mu vedno silila naj vzame nekaj mojega denarja pa ni želel, kasneje sem se na to privadila. Je pa v vsakem primeru 50% stanovanja mojega, čeprav ga ne bi nikdar zahtevala, če bi slučajno šla narazen.
O vsem tem sva ogromno "predebatirala" in ne vidim več razloga, da bi imela slabo vest. 

Zgolj podebatirala ali je debata tudi uradno zabeležena?

Nič ni zabeleženo, vse je ustno!

Nočem netiti slabe volje ali stresati negativne energije, ampak zelo dobro poznam podoben primer, ki se je končal drugače kot je bilo rečeno ustno. 

Kakorkoli že; sem pa danes slišala za par, ki si do centa, ampak res do centa, deli stroške. Po vsakem nakupu se pregleda račun, označi kdo je kupil kaj in se medsebojno poračuna. V primeru, če se par vsede na pijačo ali na pico, plača vsak zase. Vedno in povsod. V družbi ostalih ali lastni.

Ne bom obsojala, ampak moram pa priznati, da se mi to zdi potrata energije, če ne česa drugega.

Tole je pa ena prav čudna banalna debata, kjer si nikoli ne bomo prišli na čisto. Eni vse na pol, ponekod je pač manj enakovredno glede denarja in kdo vzdržuje drugega. Kakor komu paše in funkcionira, kakor se znajdejo, tako je prav.

Midva si mesečne stroške deliva na pol. Vsak ima svojo plačo, jaz plačujem ves mesec za hrano in ostale stvari, potem pa konec meseca poračunava in mi plača polovico.
Kar se pa tiče stanovanja, je pa on vložil v obnovo, ker je to njegovo stanovanje, on je vpisan kot lastnik in je zaradi previdnosti raje vse sam plačal, da ne bi bilo kasneje težav, če pride do ločitve. In jaz sem se strinjala.

Hmm, vprašanje če je to tako simple. Če nista poročena, bi morala dokazovati obstoj izvenzakonske zveze in še potem je vprašanje, če se vse premoženje res deli na pol, glede na to, da ti nimaš veliko (uradnih) prihodkov, partner pa ima "bajno" plačo.

Jaz mislim, da je ne glede na to, kako super nam je v zvezi, v primeru večjih nakupov (parcela, avto, hiša itd..) pametno zapisati, kdo je koliko prispeval (pri nakupu nepremičnin se to napiše v kupoprodajno pogodbo in s tem v ZK) in tako v primeru razhoda ali bog ne daj smrti, ni dilem, koliko dobi kdo (poznam primere, ko so se stvari grdo zapletle ob smrti enega od partnerjev). Če se partnerja odločita, da je neko premoženje skupno (recimo hiša) je najbolj pametno, da se tako tudi v piše v ZK. Živeti v iluziji, da bomo za vedno ostali skupaj je (zame) utopija. Jaz sicer želim in upam, da bom s partnerjem za vedno ostala skupaj, a nikakor ne jemljem tega za gotovo.

Kar pa se tiče delitve stroškov, pa je to čisto odvisno od para. Pri nekaterih vse plačuje samo eden, nekateri si do centa natančno delijo stroške, drugi pavšalno... Po mojem ni nekega pravilnega načina, pomembno je le, da se oba strinjata in da ni kakšne tihe jeze (ko nekomu način ni preveč všeč, a vseeno stiska zobe, potem pa enkrat eksplodira). Midva sva si na začetku stroške delila na pol (jaz sem vse plačevala in konec meseca izstavila račun), zdaj pa se nobenemu ne da več ubadati s tem, položnice  plačujeva po načelu - kdor jo prime v roko, jo plača, za otroke nakupujem samo jaz, dopuste ponavadi plača moj partner. Imava ločene račune, nikoli si ne gledava pod prste, za kaj zapraviva denar... Tudi varčujeva ločeno, pri večjih nakupih se pomeniva, kako bova zadevo sfinancirala. Pri nakupu prve nepremičnine sva v ZK vpisala lastništvo glede na dejanski vložek, pri drugi pa je lastnik vsak do polovice, čeprav sem jaz prispevala manj (stvar dogovora).



Na žalost poznam ogromno ljudi, ki vztrajajo skupaj, ker nimajo sredstev, da bi se odselili od partnerja oz. raje vztrajajo v bedni zvezi, ker jim finančno ustreza To je res grozno.




Ja, večina moških z veseljem pozabi na "fizični prispevek" k družinskemu proračunu. Jih je treba redno opozarjati na ta vidik 

Bolno, če mene vprašaš. Kot da nista par, ampak poslovna partnerja (pa še oni najbrž manj komplicirajo).

Midva si v normalnih okoliščinah stroške deliva na pol, ampak samo približno (vsak ima en del položnic na trajniku, vsak da za en nakup ipd.). V "izrednih" okoliščinah pa prevzame večino stroškov tisti, ki ima več sredstev - ko sem bila jaz brezposelna, je bil to fant, trenutno je on brezposeln in imam večino stroškov čez jaz. Če bi imel en bistveno večjo plačo od drugega, bi prevzel tudi več stroškov.

Poznam pa primer, ko punca ni imela dovolj denarja za počitnice in potem raje nista šla nikamor, kot da bi ji fant plačal. Meni se take stvari zdijo pri resnih zvezah malo čudne.

Boldano - sva midva 'rešila' s Piko, pa še ni nujno da vse samo v Mercatorju kupujeva, tako da se v bistvu strinjam. Nama se ne da vsega pisati, te 'drobnarije' pa sploh ne - jaz tudi njemu kaj kupim, ali on meni (ne darila, pač potrošna roba, kozmetika, oblačila in dodatki manjših vrednosti) pa teh reči ne poračunava, meni se tudi zdi malo bedasto, da bi mu izdala poračun za  britvico ali kremo za zaščito pred soncem.

Pomoje je tudi Sinth bolj mislila te stroške ki so dejansko 'črno na belem' pa seveda kakšne nakupe večjih vrednosti.

Detajli in razčlenjevanje na vsak cent pa je tudi meni totalno mimo.

ena rešitev je tudi ta, da odpreta še en račun na banki, na katera nakazujeta svoj delez in iz katerega se pač potem plačujejo vsi stroški. Se mi zdi se najbolj preprosto