Finance v partnerski zvezi

Vse mora placat punca. Ali njen fotr.Zato so punce!!!!

/sarcasm off*

lp,
Z.

Haha, ZelenoOki, koliko časa je punca najdlje zdržala s tabo? 

Dlje kot njen fotr

Lp,
Z.

Ni bedno razmišljanje, ampak povsem realno. Če bo prišlo do tega, da bosta imela otroka/se ustalila, poročila oz. do nečesa, ki predpostavlja neko dokončnost, pa se bosta kot zrela odrasla nedvomno dogovorila (jaz denimo sem razmišljala, da bi odkupila morda pol stanovanja, dala svojo nepremičnino pod skupno imetje ipd.). Jaz živim pri fantu podobno kot tvoj fant pri tebi, pa tudi za večje zadeve/posege v stanovanje ne dajem zraven, niti on tega ne pričakuje. Nič kaj romantično razmišljanje, ampak sem videla vse preveč 'romantičnih zvez' ki so se končale z dolgovi in sr*, samostojnost in neodvisnost sta po mojem mnenju pomembnejša od romance in idealiziranih razmerij.

MHO seveda, vem pa da se tako razmišljanje marsikomu zdi 'bedno', pesimistično ali (tudi to sem že slišala), da prinaša nesrečo ampak tudi moja tašča vedno pravi, da mora biti posameznik neodvisen, da se ne zadržuje na mestu in stagnira zavoljo nerešenih materialnih/osnovnih bivanjskih vprašanj in s tem se ne bi mogla bolj strinjati. Ni hujšega kot da zaradi komoditete oz. celo varnosti vztrajaš v zvezi, ki ni več kar je bila, prav tako ni prijetno, ko se pač neka zveza v obojestransko zadovoljstvo zaključi, a mora en izplačevati drugega obenem pa sredstev običajno ni. Potem pridejo krediti, kregi, metanje polen pod noge, ipd. Videno preveč krat, da bi si delala idealistične predstave.

Dobra ideja tole z % In se povsem strinjam z ločenimi financami, morda bi kdaj pristala na kak skupen račun za stroške in otroke, nikakor pa s skupnim TR.

Aja za špecerijo sva si pa kar Piko zrihtala, na koncu meseca račun razdeliva na pol in je, ko je bilo enkrat en in enkrat drug so bile lahko full razlike, saj pač ne kupiš vedno enako.

Madeira in Tikka, v bivši dolgoletni zvezi sva skupaj obnovila stanovanje pri njem in si pisala VSE stroške (takrat še v markah). Ko sva se razšla, sva se brez večjih težav dogovorila, da dobim svojo polovico investicij nazaj, ostale mesečne stroške sva si pa itak ves čas delila. Nekaj je sicer omenjal amortizacijo sredstev (bemti, ekonomist!), jaz pa sem mu posolila pamet z obrestmi na posojila, pa sva nehala cenkat in me je izplačal v obrokih. Posebej odločna sem bila potem, ko sem videla, da je moj bivši avto posodil svoji všečnici. Clear cut 
V aktualni zvezi plačam vse položnice in mu pošljem obračun za polovico, ostale stroške si deliva po občutku. To ni ravno dobro, ker sem šopoholik in nabavljam za celo familjo, njemu pa postane takooo slabo v trgovinah, da je raje kje v naravi... Ko se pritožim, da sem že na koncu s sredstvi, pade kakšna pripomba o stonogah (ki potrebujejo toliko čevljev kot jaz) ali izobilju lakov za nohte... Uj, uj, pa je nevihta... Pametno bi bilo, da spet uvedem knjigovodstvo za skupne stroške.

Jaz se pa švercam! 
Sem še študentka, občasno tudi delam preko študentskega servisa, dragi pa dela v Avstriji in ima bajno plačo. Svoje prihodke porabim za špecerijo in svojo žepnino. Dragi plačuje stroške in skrbi za najino "blagostanje" (dopusti, nepotrebna elektronika...). Sicer bi ga s tako plačo lahko bilo sram, da moram še jaz prispevati za stroške in podobne "nevšečnosti".
Sem pa prispevala 10% vsote ob nakupu stanovanja za kar mi je bil hvaležen, saj je tako vzel manj kredita, kateri mu ni najbolj pri srcu in bi se ga rad čim prej rešil.
Lahko bi si tudi dobila kako redno službo za 600 do 800 eur na mesec v kateri bi bila nesrečna, za njega je pa ta denar navaden drobiž in sva zmenjena, da raje občasno kelnarim, kar me od vseh poklicev najbolj veseli kot pa da cele dneve gnijem v kaki dolgočasni pisarni ali trgovini...
V prihodnosti pa nameravava odpreti kak svoj "biznis".

Najbrž si mislila na Selmo