no midva že par let živiva skupaj, jaz delam prek študenta (zdaj sem noseča pač ne bom), fant ima procentualno 3-4krat večjo plačo od mene, pa se kar nekako zmeniva. Mislim zaradi denarja pa res še nisva bila nikoli slabe volje...
Ko sva še živela v najemniškem stanovanju je bilo tako da je bila najemnina 4krat višja od položnic,zravno tako je bilo razmerje najinih plač, zato sva se zmenila da jaz plačujem stroške on najemnino, pa je bilo.
Sedaj ko sva vložila v svojo nepremičnino, sva dala vsak pol za stanovanje in vsak pol za adaptacijo. On je za svojo polovico vzel kredit, in sva se zmenila, da ko bom jaz imela plačo oz. redno službo mu bom kredit pomagala odplačati, predvsem zato, da bo čimprej odplačan (povečala bova mesečno obveznost), ampak sva se tudi zmenila da bova ostala lastnika 50-50, kot sedaj..
Avto imava vsak svoj in tudi vsak svojega vzdržujeva.
Varčevanje imava tudi vsak svojega, glede na dohodek (torej on skoraj 3krat večje kot jaz).
Kar se tiče hrane in oblek je tako...obleke si več ali manj kupujeva vsak svoje (jaz včasih vidim kaj lepega pa mu kupim, ali pa on men, ampak mu ne zaračunam

),hrano dvakrat na mesec on plača tavelik šoping, sprotno špecerijo in kozmetiko skoraj strogo kupujem jaz (tudi njegovo kozmetiko).
Sedaj ko pričakujeva otroka, so zaradi tega ker si bo on kupil nov avto (družinski) stroški za otroka padli name, ampak je bila tudi stvar dogovora, oz. pri nama ponavadi te stvari pridejo spontano.
Nisva pooblaščena za računa en drugega, ker se mi zdi to bedarija, da bi za vsako pivo vedela kje ga spije, pa kolikokrat je dal za rundo.
Nama to funkcionira, ampak je tudi res, da sva oba precej racionalna in se o večjih nakupih prej pogovoriva oz. si jih vsaj omeniva. On je kupil TV za 1500 evrov, pa me je prej vprašal če se strinjal, čeprav ga je kupil s svojim denarjem. In sem se, kaj pa čem

mater sem se razpisala...
