Ali sadje res redi?

Seveda sadje redi, zakaj pa ne bi?
Imam sicer kar rada sadje, čeprav mi je zelenjava nekako ljubša (prevsem paradižnik in paprika, njamsi).

Ubistvo ni hrane, katera ne bi imela kalorij. Sadje pa je z razliko od "prazne hrane", kot so slaščice, hitra hrana,... zelo, zelo zdravo in vsebuje ogromno snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje, pa še okusno je.
Odkar sem začela vsakodnevno uživat veliko sadja v kombinaciji z ostalo zdravo hrano, se mi je videz kože ekstremno izboljšal. Imam masten tip kože in pred tem sem imela težave z nadležnimi mozoljčki, sedaj jih nimam več Tudi lasje so močni in sijoči Počutje je super! Sem polna energije in zdrava! Na kilogramih se mi pa sploh ne pozna, nasprotno, sem vitkejša kot pa kdajkoli prej. Pomagalo mi je, do moje sanjske postave, za katero sem mislila, da mi je nedosegljiva in da jo imajo samo redke srečnice. Temu ni tako, samo spremeniti moraš način življenja in vanj vnesti zdravo prehrano in sveda šport. Brez njega se pa še res rediš že od ene banane in jogurta. Ko sem prebirala tiste članke, me je šokiralo. Sedaj sem pa prišla do zaključka, da se z telesno aktivnostjo vse izravna, sadje pa le dodatno oskrbi telo z koristnimi snovmi, ki jih vsebuje!
Tako, da jejte veliko sadja v kombinaciji z ostalo zdravo hrano in sveda športajte
Iz prehrane pa izločite vso prazno hrano, iz katere telo ne more izčrpati ničesar koristnega in se vam po njej kopičijo odvečni kilogrami. Tako bo vsak naredil veliko za postavo, še več pa za zdravje!

Jaz tudi - pod pogojem, da je na piškotku in se imenuje 'Jaffa' (& co.)

Tanja smetiva temo.

No, sadje ... poleti meni super paše lubenica. Pa še velika večina jo predstavlja voda, tako da sploh ni tako napačna.

Delno.
Sicer ima lubenica zelo visok GI, če se prav spomnim, čeprav je sama voda (je pa res krasna, sploh iz hladilnika ko je vroče).

Res, da ima visok GI, ampak ima pa zelo nizek GL oz. glikemično obremenitev. Na 100g vsebuje le 8g oh (kar je manj kot jabolko), ker večino predstavlja voda. Ni vedni GI tisti, ki ga je potrebno upoštevati. Sočasno z GL-jem dobiš precej bolj realno sliko o določenem živilu, saj upošteva še količno oh, ki jo živilo vsebuje (in v kombinaciji s tem poda mero glede vpliva živila na krvni sladkor).
Je pa seveda potrebno vseeno upoštevat količino zaužitega sadja, pač zmernost, ne  zdaj pohrustat celo lubenico.

Našla sem članek o glikemičnem indeksu. Vredno si ga je prebrati.

Povezave na potencialno konkurenčne spletne strani niso dovoljene.
Tanja

Pomanjkljivosti glikemičnega indeksa

Kljub temu, da ima upoštevanje glikemičnega indeksa velik pomen pri načrtovanju jedilnika, še posebej, če je cilj izguba odvečne maščobe, pa glikemični indeks ni brez pomanjkljivosti.

1. Velika odstopanja pri meritvah
Glikemični indeks določenega živila je običajno povprečen rezultat večih testiranj in zato dokaj natančen. Kljub temu pa se rezultati različnih testiranj enakega živila včasih močno razlikujejo. Najbolj očitno je to pri sadju, kjer se glikemični indeks z zorenjem izrazito zvišuje in se rezultati lahko razlikujejo tudi za 50%.

2. Vpliv priprave živil
Kakšen glikemični indeks ima jabolko? In kakšen glikemični indeks ima isto jabolko, ki smo ga zmleli v čežano?

Oba GI se močno razlikujeta, saj na glikemični indeks vpliva vsaka predelava živila, naj bo to mletje ali kuhanje. Razkuhane testenine imajo npr. nekoliko večji glikemični indeks kot kuhane »al dente«.

3. Vpliv kombiniranja živil
Glikemični indeksi se določajo za posamezna živila, obrok pa običajno sestavlja več živil. Skupni glikemični indeks obroka je tako povprečje glikemičnih indeksov vseh živil. Glikemični indeks obroka se lahko zniža z dodajanjem maščob, beljakovin in balastnih snovi.

4. Pomanjkanje podatkov
Zaradi prej opisanega zahtevnega postopka meritev, je glikemični indeks določen le za približno 5% vseh živil. Žal se iz sestave živila GI ne da predvideti dovolj natančno, zato je za vsako živilo potrebno opraviti meritve.

5. Individualne razlike
Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po tem, kako hitro in učinkovito prebavljamo ogljikove hidrate, zato prihaja do individualnih razlik pri dvigu krvnega sladkorja po zaužitju istega živila. Že določeni glikemični indeksi so sicer povprečne vrednosti za zdravo populacijo, a kaj lahko se zgodi, da je odziv telesa bistveno močnejši ali šibkejši od povprečja. Lahko rečemo, da ima vsako živilo le nam lasten glikemični indeks.
Tabela GI in GO nekaterih živil

Za konec si oglejmo še glikemične indekse in obremenitve za nekaj pogostih živil. Količine prebavljivih ogljikovih hidratov (POH) in glikemične obremenitve so preračunane za 100g živila.
živilo GI POH GO
Arašidi 14 13 2
Grenivka25 7 2
Pizza 30 16 5
Jabolko 38 11 4
Špageti 42 27 11
Korenje 47 7 3
Pomaranča48 9 4
Banana 52 20 10
Čips 54 48 26
Snickers55 56 31
Rjav riž 55 21 12
Med 55 80 44
Ovsena kaša58 9 5
Rozine 64 74 47
Bel riž 64 28 18
Namizni sladkor 68 100 68
Bel kruh 70 47 33
Lubenica72 7 5
Popcorn72 62 45
Pečen krompir85 19 16
Glukoza 100 100 100


Kaj lahko iz podatkov v zgornji tabeli zaključimo?

Izbiranje živil le na podlagi glikemičnega indeksa – še posebej, če je cilj hujšanje – lahko zaradi nepazljivosti privede do ravno nasprotnih rezultatov od pričakovanih. Treba se je namreč zavadati, da je primarni vzrok kopičenja telesne maščobe še vedno prevelik vnos kalorij, in da je za hujšanje nujno potreben kalorični deficit. Če bi se ravnali le po glikemičnem indeksu in glikemični obremenitvi, bi lahko napačno sklepali, da je npr. 200g pizze precej boljša izbira kot 200g rjavega riža, ali da je 100g arašidov za hujšanje primernejše kot 100g banane. To seveda ne drži, saj pizza in arašidi vsebujejo veliko maščob in nekajkrat več kalorij kot riž in banane. Logično, kajne?

Torej sadje le ni tak bav bav:):)