Pinacolada, nisi dojela bistva mojega posta.
Nisem govorila o tem, da sem bila z njim, ker bi hotela malo razburjenja in samo dolgo avanturo. Ampak o tem, da je bila taka zveza le posledica mojega trenutnega takratnega notranjega nemiru. V tistem stanju je bil takratni fant popoln zame. Z njim bi preživela lahko tudi celo življenje, pod pogojem, da ne bi delala nekaj na sebi, da bi se počutila bolje. Po drugi strani pa ne. Dokler sem bila sama pri sebi šibkejša, sem se trudila za tako zvezo z vsemi močmi. Iskala igovore za njega itd. Ko pa sem ga začela preraščati, so občutki večnost z njim minili. In na dolgi rok od takrat ... In ne, taki ljudje iskreno ne zaupajo svojih življenskih upov vate. Ja, in potem sem jaz p*****a, ker mi ni vseeno zame. Tak človek ti ne zaupa niti glede preprostega klica z nasprotnim spolom, ne da bi ti zaupal svoje življenje in upe. Ti ne zaupa, si pa te lasti. In skozi oblastnost ti daje ta lažen občutek pripadnosti njega do tebe. Run Forrest, run!
Ne, bežanje iz zveze ni rešitev. Vsak pa pri sebi ve, kaj je pripravljen predelati skupaj s partnerjem. Upam.