Pred nedeljskim referendumom smo naša stališča strnili v 7 najpomembnejših razlogov, zakaj se je nujno udeležiti referenduma in glasovati PROTI škodljivemu Zakonu o vodah.
Še enkrat spomnimo – na referendumu bo štel prav vsak glas! Da bo referendum sploh veljaven, moramo namreč doseči kvorum. To pomeni, da mora vsaj 20 % volilnih upravičencev glasovati PROTI, kar je približno 340.000 ljudi. Če imate med sorodniki, prijatelji in sodelavci še posameznike, ki so neodločeni in ne vedo, kako glasovati – spodnjih 7 argumentov vam lahko služi, da jih prepričate o škodljivosti zakona.
1. Ker želimo zaščititi vodne in priobalne pasove pred novimi gradnjami in betoniranjem
37. člen Zakona o vodah dodaja dve novi izjemi za gradnjo ob vodah. Te gradnje so bile doslej prepovedane. Po prej veljavnem zakonu so bile nenujne gradnje možne le v naseljih, odslej pa tudi izven naselij, torej v naravi. Na vodnih in priobalnih pasovih ter na območjih presihajočih jezer novi zakon predvideva gradnjo enostavnih objektov, za katere sploh ni potrebno gradbeno dovoljenje. To so naftni rezervoarji, reklamni panoji, ograje, skladišča kmetijske mehanizacije, silosi,… Druga izjema pa so objekti v javni rabi – to so objekti, ki so pod enakimi pogoji namenjenimi vsem, vendar pri tem ne gre za uresničevanje javnega interesa. Ti objekti so namreč lahko v zasebni lasti, njihova uporaba pa je pogosto plačljiva. To niso le otroška igrišča in čolnarne, kot pogosto slišimo, ampak tudi nakupovalna središča, gostinski kompleksi, bencinski servisi, hoteli, parkirišča …
2. Ker želimo ohraniti pitno vodo
Nove gradnje, pozidave in betoniranje tik ob in na vodah bodo ogrozile kakovost površinskih voda, te pa so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemna voda pa je glavni vir (98 %!) naše pitne vode. Priobalni pas je izjemnega pomena za zaščito voda, saj z obrežnim rastlinjem deluje kot filter oziroma naravna čistilna naprava, ki blaži škodljive vplive iz okolice. Če bi pozidali in s tem odstranili to vegetacijo, bi odstranili tudi glavno zaščito voda.
Tako je čistilno funkcijo obrežnega rastlinja pojasnil prof. Dr. Mihael Jožef Toman iz ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: “Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam ledvice odstranijo, se boste preprosto zastrupili.” Nove gradnje na vodnih in priobalnih pasovih pa so poleg tveganja za onesnaženje problematične tudi zato, ker pozidava ovira prost pretok med padavinskimi, površinskimi in podzemnimi vodami – to pa vpliva na napajanje zalog podtalne vode.
3. Ker želimo preprečiti povečevanje poplavne ogroženosti
Z novimi gradnjami na priobalnih območjih se bo povečala poplavna nevarnost. Nove stavbe in objekti, ki bodo zrasli tik ob vodi, bodo znatno zmanjšali fukncijo blaženja posledic poplav, ki jo sicer imajo priobalna območja. Vsaka gradnja na priobalnih območjih ima hidromorfološke učinke, zmanjševanje vodnih zemljišč pa še dodatno ogroža poplavno in erozijsko varnost ter obenem povečuje stroške protipoplavne zaščite. Jasno je, da se zaradi podnebnih sprememb pojavljajo padavine z večjo intenziteto in daljšim trajanjem, zato lahko v prihodnosti pričakujemo še več poplav.
4. Ker želimo ohraniti naravne habitate in ravnovesja vodnih ekosistemov
Življenjski prostor rastlin in živali in celotno ravnovesje ekosistemov so zaradi človekovih posegov že sedaj močno ogroženi. Sladkovodni ekosistemi so eni izmed najbolj krhkih na Zemlji. Nove pozidave obal pa ne pomenijo nič drugega, kot le nadaljnje uničevanje življenjskih okolij rib, ptic, vider in drugih živih bitij, ki tam prebivajo.
5. Ker verjamemo, da mora dostop do rek, jezer in morja ostati brezplačen za vse
Nov zakon bi zaradi gradenj zasebnih objektov ponudil veliko novih možnosti za ograditev obal in privatizacijo dostopa do vode. Povsem možno je, da bi lastniki hotelov in restavracij dostop do vode dovoljevali samo njihovim gostom, ostalim pa prehod do vode zaračunali. Ne podpiramo avstrijskega modela, kjer so obale jezer povsem zagrajene in privatizirane, brezplačen dostop pa je možen le na majhnem koščku obalnega pasu. Če sledimo dejstvu, da je voda javno dobro, potem niti dostopa do nje ne bi smeli pogojevati z debelino denarnice.
6. Ker si želimo razvoja, ki v središče postavlja varovanje narave in okolja
Svet je trenutno na točki, ko se sooča s posledicami dveh uničujočih kriz: na eni strani gre za podnebno krizo, za posledice podnebnih sprememb in vse hitrejše in množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Na drugi strani pa za zdravstveno krizo, ki nas je v preteklem letu naučila, kako tesno je varovanje narave in okolja povezano tudi z varovanjem našega zdravja. Na tej točki bi se morale sprejemati odločitve, ki varovanje in zaščito narave in okolja postavljajo v središče vseh politik in ki postavljajo najvišje standarde varovanja okolja, ne pa da ga dodatno izčrpavajo, rahljajo okoljske varovalke in naravo razprodajajo investitorjem.
7. Ker je Vlada zakon sprejela na nedemokratičen način in načrtno omejevala sodelovanje javnosti
Z Zakonom o vodah se je že v procesu njegovega sprejemanja zvrstilo mnogo nepravilnosti. Vlada je Novelo zakona predlagala po kratki javni obravnavi in skrajšanem postopku. Sporne spremembe so se v zakonu pojavile v medresorskem usklajevanju na predlog Ministrstva za gospodarstvo, pa še to po zaključku javne obravnave, ki je trajala le 14 dni. Tako je bilo v postopku sprejemanja zakona strokovnjakom in okoljevarstvenim organizacijam onemogočeno kakršnokoli komentiranje vsebine in spornih členov zakona. Da je bilo sprejemanje tega zakona problematično, je opozoril tudi Varuh človekovih pravic, ki je ugotovil tudi kršitev 44. člena Ustave.
________________________________________
Če vas naša stališča še niso povsem prepričala oz. če bi radi o določenih vidikih zakona prebrali še kaj bolj poglobljenega, smo spodaj zbrali še nekaj analitičnih prispevkov in zapisov različnih strokovnih združenj.
- Izjava Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Društva krajinskih arhitektov in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani: Kljub umiku spornega člena novela zakona o vodah še vedno škodljiva tukaj.
- Izjava Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v zvezi z novelo zakona o vodah: tukaj.
- Izjava Univerze v Ljubljani: tukaj.
- Izjava Sveta za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU): tukaj.
- Mnenje Dr. Lidije Globevnik, Evropski center za vode pri EEA in TC Vode: tukaj.
- Članek portala Oštro: Novela zakona o vodah ne omogoča večje poplavne varnosti: tukaj.
- Članek portala Oštro: Novela Zakona o vodah ne zožuje možnosti gradnje na obalah: tukaj.
Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki se preko kampanj bori za ohranitev čistega in varnega okolja za nas in prihajajoče generacije. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank. Naše delo je mogoče le zaradi rednih donacij posameznikov. Če se vam zdijo naše kampanje pomembne, nas podprite z mesečno donacijo in se pridružite čedalje večjemu številu ljudi, ki skupaj varujemo naš planet pred okoljskimi grožnjami.
Najdete nas na spletni strani in tukaj.
