Pozdravljeni,
Sama sem prestala operacijo progenije pred pribl. 25 leti. Moram reči, da mi ni žal ampak okrevanje je bilo kar dolgo in včasih tudi malo mučno, vendar sem toliko let nazaj to odlično prenašala. Zdaj pa berem vaše članke in poskušam ugotoviti, ali se je pri teh operacijah kaj spremenilo, ali je kaj lažje okrevanje, ali je prišlo do kakšnih izboljšav....Po toliko letih stojim namreč pred odločitvijo ali se kot mati strinjam s to operacijo pri svojem otroku.? Ja, podedoval je progenijo po meni in to kar zelo očitno.Težko je, ker vem, kaj ga čaka. Če vprašam svojo mamo mi pove, da se nebi ponovno odločila za to. Jaz pa verjetno bi se. Ko pa sem na tem, kaj naj svetujem svojemu otroku pa mi je zelo hudo, ker vem, da okrevanje ni kaj prijetno. Pa to ni njegova prva izkušnja z bolnišnico ali prva operacija, tako da je še huje. Prvič pa slišim o pojavljanju mravljincev na spodnji ustnici. Se ne spomnim, da bi kdaj meni to omenili, pa tudi ustnica je v redu. Res pa je, da so meni odstranili vijake iz čeljusti, sedaj pa tega menda več ne počnejo. Mi je pa novo tudi nošenje fiksnega aparata pred operacijo, tega včasih ni bilo. Meni so postavili diagnozo, obiskala sem čeljustnega kirurga v Celju (ki očitno še dela, sem prebrala v enem od zgornjik komentarjev), odstranili so mi modrostna zoba in prišla sem na vrsto za operacijo. Me zelo zanima kakšne so sedaj vaše izkušnje, kako izgleda čas po operaciji, kako dolgo so usta "zavezana"...Sicer se še z ortodontom nisem kaj preveč pogovarjala o sami operaciji, ker sem do sedaj upala, da tega ne bo treba, vendar mislim, da se temu posegu ne bo dalo izogniti, pa še sin pravi, da si želi "normalnega" videza...., tako da imamo posvet čez 14 dni. Že vnaprej hvala lepa za vaša mnenja oz. sedanje izkušnje.