... in se ne trudijo živeti zdravo. Mnogi zdravje celo jemljejo za samo po sebi umevno in vsak dan 'uživajo' v škodljivih razvadah kot so kajenje, nezdrava prehrana, odsotnost gibanja … Pri tem pa niti pomislijo ne, da si s svojim početjem dolgoročno škodujejo in da se jim bo to prej ko slej obrestovalo.
Dejstvo, da življenjski slog, ki ga živimo v mladih letih, močno vpliva na naše zdravje in počutje malce kasneje, pa je zdaj potrdila še raziskava, opravljena na Northwestern University Feinberg School of Medicine. Avtor študije, Kiang Liu, je povedal: "Dejstvo je, da le zelo malo ljudi ohrani zdravo srce in ožilje, ko se stara. Večina ljudi srednjih let jé zelo nezdravo, se zredi in ni fizično aktivna. Tak življenjski slog pa seveda vodi v visok krvni tlak, povišan holesterol in trigliceride, diabetes in kardiovaskularne bolezni. V tej raziskavi pa smo dokazali, da lahko celo ljudje, ki imajo v družini zgodovino kardiovaskularnih bolezni, nevarnost za razvoj le-teh zelo zmanjšajo, če živijo zdravo ko so mladi. Ta raziskava je tudi dokazala, da ima življenjski slog veliko večji pomen kot pa naši geni."
V prvem letu raziskave so bili udeleženci v povprečju stari 24 let in 44 % jih je imelo obstoj tveganja za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Čez 20 let pa jih je le še 24,5 % imeli tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni. Kar 60 % tistih, ki so v mladih letih živeli zdravo, so imeli v srednjih letih nizko tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni v primerjavi z le 5 % tistih, ki niso živeli zdravo.
Zdrav življenjski slog pa je vključeval naslednje dejavnike: nizek ITM (indeks telesne mase), zmerno uživanje alkohola, odsotnost kajenja, zdrava prehrana in redna fizična aktivnost. Podatke sodelujočih so zbirali kar 20 let in ugotovili, da so ljudje, ki so se držali vseh petih dejavnikov zdravega življenja, dočakali srednja leta z zelo nizkim rizikom za nastanek kardiovaskularnih bolezni.
Znanstveniki so jim celotno obdobje raziskave, torej 20 let, spremljali krvni tlak, holesterol, krvni sladkor, ITM, količino zaužitega alkohola, kajenje, prehrano in gibanje, da bi ugotovili njihov kardiovaskularni profil. Tako so nedvomno potrdili močno povezavo med zdravim življenjskim slogom in velikim zmanjšanjem nevarnosti za nastanek kardiovaskularnih bolezni.
