... polagamo poezijo, ki jo je napisala najstnica, umirajoča za rakom. Želi videti, koliko ljudi jo bo prebralo. Poezija je zgovorna sama po sebi …
Počasni ples (prosti prevod)
Ali si kdaj opazoval otroke na vrtiljaku?
Ali poslušal šum dežja,
ko pade na tla?
Ali si kdaj sledil neenakomernemu
prhutanju metuljevih kril?
Ali opazoval sonce,
ko izginja v noč?
Bolje bi bilo, ko bi upočasnil.
Ne pleši tako hitro.
Čas je kratek.
Glasba ne bo trajala.
Preživiš vsak dan v letu?
Ali počakaš na odgovor,
kadar vprašaš "kako si"?
Ko se dan bliža h koncu,
ali se zlekneš na posteljo
z na stotine novih vprašanj,
ki ti rojijo po glavi?
Bolje bi bilo, ko bi upočasnil.
Ne pleši tako hitro.
Čas je kratek.
Glasba ne bo trajala ...
Foto: s1.hubimg.com
... Ali si kdaj rekel svojemu otroku,
"to bova napravila jutri",
ne da bi v naglici ne bi opazil
njegovega razočaranja?
Ali nisi izgubil stika
z dobrim prijateljem,
samo zato, ker ga nikoli nisi utegnil
poklicati in reči "Ciao"?
Bolje bi bilo, ko bi upočasnil.
Ne pleši tako hitro.
Čas je kratek.
Glasba ne bo trajala.
V silni ihti,
da bi nekam prišel,
se ne utegneš veseliti, da sploh lahko greš.
Ko si zaskrbljen in cel dan hitiš,
je kot bi nikoli ne odprl darila . . .
Vržen proč.
Življenje ni tekma.
Upočasni.
Poslušaj glasbo.
Svojo zadnjo željo želi deliti z vami – da bi vsem povedala, naj živijo polnost svojih življenj. Ne plešite torej tako hitro in živite za ta trenutek, ki je tukaj in zdaj! Ali veste tudi, zakaj ljudje kričimo?
Velja se zamisliti in že denas užiti vse, kar nas lepega obdaja, kajne?
Vir naslovne fotografije: i49.tinypic.com/vpzzh2.jpg
