... letih, 30-ih, 50-ih ali kasneje, imajo veliko manj možnosti za upadanje kognitivnih sposobnosti v starejši dobi v primerjavi s tistimi, ki so neaktivne – vendar je raziskava pokazala, da naj bi imela največji vpliv aktivnost v najstniških letih.
Čedalje več je dokazov, ki jasno kažejo, da imajo ljudje, ki so tekom življenja aktivni, veliko manj možnosti za nastanek demence in ostalih oblik pešanja kognitivne funkcije, vendar znanstveniki ne vedo najbolje, zakaj je gibanje v zgodnjem življenjskem obdobju še bolj pomembno kot v kasnejših letih.
V raziskavi so primerjali fizično aktivnost 9344 žensk v najstniških letih, v 30-ih letih, 50-ih letih in kasnejšem življenjskem obdobju, da bi ugotovili učinkovitost aktivnosti v različnih obdobjih. Med udeleženkami raziskave jih je bilo 15,5%, neaktivnih v najstniških letih, 29,7% v 30-letih, 28,1% v 50-ih letih in 21,1% kasneje. Porast slabšanja kognitivne funkcije je bila kar med 50 % in 100 %. Ko so upoštevali še ostale dejavnike, kot so starost, izobrazba, zakonski stan, diabetes, visok krvni tlak, depresija, kajenje in ITM, je le gibanje v najstniških letih kazalo jasno povezavo z dobrimi kognitivnimi sposobnostmi v kasnejši dobi.
Raziskava je tako pokazala, da je gibanje ključnega pomena v kateremkoli življenjskem obdobju, a za ohranitev kognitivnih sposobnosti v starejši dobi je najbolj ključno v najstniških letih. Ugotovili pa so tudi, da ženske, ki kot najstnice niso bile aktivne, vendar so postale aktivne v 30-ih in 50-ih letih, močno zmanjšale upadanje kognitivne funkcije v starejši dobi v primerjavi s tistimi, ki so ostale neaktvine.
Znanstveniki zato priporočajo, da se v izogib demenci začne otroke že zelo zgodaj navajati na redno gibanje. Poleg tega gibanje zmanjšuje nevatnost za nastanek kardiovaskularnih bolezni, debelosti, visokega krvnega tlaka, diabetesa tipa 2 ipd.
