Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Stres - 1. del

Kaj sploh je stres?

13. apr 2008 0:00 Adela Pislak Bali
1

Oglasno sporočilo

Če imate težave s stresom, ste v dobri družbi. Pravzaprav mnogi opredeljujejo stres kot največjo težavo sodobnega človeka! Vendar pa, če bi vprašali deset ljudi, kaj je zanje stres, bi najverjetneje dobili deset različnih odgovorov. Torej gre za nekaj, s čemer se sooča zelo veliko ljudi, hkrati pa nekaj tako subjektivnega, da ne obstaja opredelitev stresa, s katero bi se strinjali prav vsi. Situacijo, ki jo nekdo doživlja kot negativno, lahko nekdo drug vidi kot  nekaj poživljajočega in spodbudnega. Prav tako drži, da se vsak človek na stres odziva drugače.

Čeprav ob besedi stres ponavadi pomislimo na nekaj neprijetnega, pa vsak stres sam po sebi še ni negativen. Pod določenimi pogoji nam lahko prinaša izzive in izkušnje. Nekateri avtorji zato stres delijo na negativni in pozitivni stres. Preveč negativnega stresa v situacijah, ki jih doživljamo kot neobvladljive, škodljivo deluje na zdravje. Po nekaterih ocenah je 70 do 90 % obiskov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. Zato je pomembno, da odkrijemo, kje so vzroki stresa v našem življenju in se naučimo spopadati z njim.

Povsem enotna definicija stresa ne obstaja, lahko pa ga opredelimo kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stres lahko razumemo tudi kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani ter sposobnosti za obvladanje zahtev na drugi strani.

Stres in dejavnike stresa določajo:

  • posameznikova osebnost (različni tipi osebnosti se različno odzivajo na stresne okoliščine);
  • izkušnje (vožnja avtomobila je bila morda na v prvih urah avtošole za nas zelo stresna, kasneje pa nam predstavlja užitek);
  • energetska opremljenost posameznika;
  • okoliščine;
  • širše ter ožje okolje, v katerem posameznik biva (predvsem trdnost in kakovost mreže medčloveških odnosov, ki jih ima).

Stresna reakcija

Uspeh obvladovanja stresa je v veliki meri odvisen od poznavanja stresne reakcije. Stresna reakcija je zaporedje kompleksnih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo. Stres se sproži ob subjektivni oceni, da smo ogroženi. To oceno naredijo možgani. Ocena pa ne nastane samo na osnovi neposrednih zaznav, ampak predvsem na osnovi preteklih izkušenj. Pri tem pa seveda ni nujno, da trenutna situacija objektivno ustreza pretekli izkušnji. Kot vzroki ali stresorji lahko delujejo zelo različni dražljaji - od preprostih fizičnih dražljajev do namišljenih ali potencialnih groženj, težav, ki jih človek predvideva, strahov, travmatičnih spominov.

Telesna reakcija na stres je povezana z avtonomnim oziroma nehotnim živčnim sistemom, ki ni pod vplivom naše volje. Možgani pripravijo telo na reakcijo "boj ali beg". Najprej se aktivira hipotalamus, ki sproži kemični alarm. Živčni sistem se odzove tako, da pospeši sproščanje stresnih hormonov, predvsem adrenalina, noradrenalina in kortizola. Srčni utrip in pritok krvi v mišice se poveča, zato, da lahko tečemo hitreje ali se borimo močneje, sladkor v krvi se dvigne, da je naš reakcijski čas krajši in imamo več energije za aktivnosti. Istočasno pride do upočasnitve mehanizmov, ki niso osnovni za preživetje: presnovni in reproduktivni sistem se upočasnita, delovanje imunskega sistema je zavrto.

V osnovi gre za pravzaprav za koristno reakcijo. Stres naš organizem preusmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje. Zavre mnoge dejavnosti organizma, da bi vso energijo usmerili v nekaj osnovnih mehanizmov, ki so nam v preteklosti omogočali preživetje. Primer: ste človek v pradavnini, ki je opazil jamskega leva. Če želite preživeti, se mora ves organizem prilagoditi in usmeriti tako, da boste za boj ali beg čim bolje pripravljeni. Gre za enostransko delovanje, ki bi ga lahko primerjali z državo v vojni. Vendar danes, ko je večina stresa izvira iz socialnega okolja, strategija boj ali beg ni vedno primerna, spremljajoči telesni pojavi pa lahko delujejo zelo škodljivo, sploh če se pojavljajo dlje časa.

Na primer: če skrbite za bolnega otroka ali pa imate govor v javnosti, potem niti boj niti beg ne bosta najbolj primerna. Na žalost naše telo ne pozna razlike. Ne glede na to, zakaj se počutimo pod stresom, bo telo reagiralo praktično vedno enako. In kot pračlovek, ki se sooča z jamskim levom, se bo sprožil avtomatični odziv, ki pa je v tem primeru pretiran. Zdrav organizem bo prenesel občasni stres brez dolgoročnih posledic. Če imate veliko odgovornosti in skrbi, potem ste lahko ves čas pod stresom, ki vas v najboljšem primeru spodbuja in vam daje zagon. Vendar je problem v odzivu na stres v tem, da pogosteje se sproža, težje ga je izključiti. Namesto da bi se dogajanje uravnovesilo, ko situacija mine, pa ostanejo nivo vaših stresnih hormonov, krvni pritisk in utrip enaki. Še več: če se situacija, v kateri izkušamo stres, poglablja ali ponavlja, to dolgoročno zelo negativno vpliva na zdravje.

Vrste stresa

Stres je povsem individualna izkušnja. Kaj bo za nekoga negativni, za koga pa pozitivni stres, je povsem različno od posameznika do posameznika. Objektivna situacija je lahko popolnoma enaka, subjektivno doživljanje pa ne. Primer: skok s padalom iz gorečega letala bo nekdo, ki prej še nikoli ni skakal s padalom doživljal popolnoma drugače kot izkušeni skakalec ob svojem 150. skoku.

Po mnenju večine avtorjev je za organizem škodljiv tako prenizek kot previsok stres, potrebna je neka srednja mera, vendar je ob tem zelo pomembno, za katero vrsto stresa gre. Te pa so:
 
  • Pozitivni stres ali eustres: kadar nevarnost zaznavamo kot obvladljivo (npr. pri športu), nivo testosterona se viša, izločajo se hormoni ugodja, stresni hormon kortizol pa ne. Menda ta oblika stresa ni povezana z zdravstvenimi težavami. Stres je užitek, kadar se na "varen" način znajdemo v "nevarnih" okoliščinah.
  • Stres v situaciji, ki jo ocenimo kot neobvladljivo, imamo pa možnost umika. Ta se kaže kot občutek treme in velikokrat kot beg iz situacije, na nivoju telesa pa kot povečano potenje in suhost sluznic. Izloča se adrenalin, kortizol pa ne.
  • Stres pri nevarnosti, ki jo zaznavamo kot neobvladljivo, brez možnosti umika: negativni ali škodljivi stres. Izloča se kortizol, to pa spremlja občutek žalosti, izgube nadzora, zbeganosti, predaje, depresivnosti.


Znamenja škodljivega stresa

Kognitivna: težave s spominom, koncentracijo, objektivnostjo, pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja in presojanja, osredotočanje na negativnosti, tesnobne ali prehitevajoče misli, pogosta zaskrbljenost, neodločnost.

Fizična: glavoboli, bolečine v hrbtu, splošna mišična napetost, težave s prebavo (driska ali zaprtost), slabosti, vrtoglavice, utrujenost, nespečnost, bolečine v prsih, razbijanje srca in hiter srčni utrip, večja izguba ali pridobitev telesne teže, težave s kožo, izguba želje po spolnosti, pogosti prehladi.

Emocionalna: pogoste menjave razpoloženja, stanje vznemirjenosti, obupanosti, nemira, občutek napetosti, nemoči in nesposobnosti, razdražljivost, nestrpnost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, izolacije, depresivnost.

Vedenjska: motnje spanja (spimo preveč ali premalo), pretirana ješčnost ali izguba teka, izolacija od drugih ljudi, zanemarjanje odgovornosti, pretirano izpostavljanje alkoholu, nikotinu ali drogam z namenom sprostitve, telesni nemir (grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje, tresoče dlani, obrazni tiki), stiskanje čeljusti ali škripanje z zobmi, pretiravanje v aktivnostih (telovadba, nakupovanje), iskanje konfliktov z drugimi.

Odločilen dejavnik pri razvoju bolezni je trajanje stresa. Kratkotrajni negativni stres razmeroma malo zmoti delovanje organizma, če pa stres traja dlje časa, se živčne in hormonske reakcije, značilne za stres, podaljšujejo.


Težave in bolezni, povezane s stresom

Glede na to, kako se telo odzove na stresno situacijo, je jasno, zakaj je toliko vrst bolezni povezanih s stresom. Naštete težave in bolezni so med najpogosteje omenjanimi:

  • koronarna srčna bolezen (angina pectoris in srčni infarkt);
  • zvišan krvni tlak;
  • možganska kap;
  • migrena;
  • prebavne motnje;
  • čir na želodcu in dvanajstniku;
  • ulcerozni kolitis;
  • sindrom razdraženega črevesja;
  • driska ali zaprtje;
  • sladkorna bolezen;
  • rak;
  • revmatoidni artritis;
  • alergije;
  • astma;
  • anksioznost, depresivnost, fobije in obsesije.

Naslednjič nadaljujemo z  vzroki stresa ter sindromom izgorevanja ("burn out").

1

Galerija

    Preberi še


    Razvrsti po:
      • Tanja

      • 13. apr 2008 16:47

        Adela, še en fantastičen članek, ki mislim, da bo prav prišel mnogim izmed nas! Super!

      0
    Kozmetometer
    Zadnje ocene
    Zadnji izdelki
    • Katrin 22. sep 2019 21:52
      prva pomoč
    • Katrin 22. sep 2019 21:40
      Navdušena
    • Katrin 22. sep 2019 21:34
      nisem opazila učinka
    • Katrin 22. sep 2019 21:30
      ne zamenjam več
    • Binas 12. sep 2019 14:23
      odličen
    Forum
    Zadnje objave
    Najbolj brano
    Trenutno dogaja
    Izpostavljamo
    Če rade prilagajate barvo las glede na trende in letne čase, potem je čas za spremembo.