... celem svetu. Svojih najbližjih ni videla že od začetka razširitve 'koronavirusa' prav tako ne svoje psičke. Svoja čustva in razmišljanje je zapisala na družbenih omrežjih.
"Zasebno še nikoli nisem bila tako srečna in izpopolnje ... ampak hkrati še nikoli nisem bila tako žalostna. Kaj se bo zgodilo z našim prelepim svetom? Svojega očeta nisem videla že 9 mesecev, svoje druge mame Irene in mojih prijateljev nisem objela. Bom še kdaj videla svojo babico? Stara je ćez 90?"
Izpolnjujem papirje, da bom lahko šla v Slovenijo in pripeljala svojo ljubljeno psičko Lotus na Novo Zelandijo (upam) v nekaj mesecih. (Sedaj je s svojo sestro in ima najboljšo možno varstvo. Z možem bova nato v posebni karanteni v Aucklandu, ona pa v drugi. Razumem in spoštujem to. Nova Zelandija se s trenutno situacijo spopada čudovito. Ne potrebujemo mask, sem globoko hvaležna in blagoslovljena, vendar jočem ko preko Skypa gledam Lotus, jočem po tem, ko se pogovarjam s svojim očetom. Včasih sem letela skoraj vsak teden, zdaj pa se to zdi kot zelo oddaljen spomin. Jočem, ko vidim otroke v Sloveniji, ki nosijo maske. Danes me je žalost preplavila." je pojasnila svetlolaska, ki se je odločila, da bo v teh časih pomagala z dodatnimi delavnicami za najstnike in otroke.
