Umetno življenje prinaša (negativne) posledice
Ni skrivnost, da se je v sodobnem svetu naš življenjski slog močno spremenil – najpogosteje ne na boljše, kar potrjuje dejstvo, da skorajda ni več zdravega človeka. Zlasti prihod elektrike je dvorezen meč, saj je naše življenje postalo obsijano z umetno razsvetljavo, kar na našem zdravju pušča hujše posledice, kot se večina zaveda.
Vendar a ste kdaj pomislili, kako ta stalna izpostavljenost umetni svetlobi vpliva na naše duševno zdravje? Če niste, so to naredile nedavne študije, ki so potrdile povezavo med izpostavljenostjo umetni svetlobi ter razvojem psihiatričnih motenj.
Zato je ključnega pomena, da se zavedamo vpliva, ki ga ima neprestana izpostavljenost umetni svetlobi na naše duševno zdravje. Izpostavljenost svetlobi namreč vpliva na naš cirkadijski ritem ter lahko povzroči motnje spanja in tveganje za razvoj psihiatričnih motenj.
Naravna svetloba je vir zdravja
Svetloba v svoji naravni obliki je ključnega pomena za naše splošno dobro počutje, saj pomaga uravnavati naš cirkadijski ritem, notranjo uro, ki uravnava različne fiziološke procese, vključno s cikli spanja in budnosti. Sončna svetloba čez dan nas polni z energijo in nas ohranja budne, medtem ko tema ponoči sproži sproščanje melatonina, hormona, ki pomaga uravnavati spanje.
Zato je tako zelo pomembno, da se kar najbolj zgodaj zjutraj, ko se zbudimo, za vsaj 15 minut izpostavimo zunanji svetlobi (15-minutni sprehod je idealna izbira).
Težava pa nastane, ko naša izpostavljenost svetlobi postane nenaravna. Z razvojem elektronskih naprav in razširjeno uporabo umetne razsvetljave je naše telo nenehno bombardirano s svetlobo – tudi ponoči, ko bi morali mirno spati. In te motnje našega cirkadijskega ritma lahko močno vplivajo na naše duševno zdravje.
Umetna svetloba uničuje naše duševno zdravje
Raziskovalci so ugotovili, da dolgotrajna izpostavljenost umetni svetlobi ponoči povzroči motnje spanja, kot je nespečnost. Zlasti modra svetloba, ki jo oddajajo naše elektronske naprave, vpliva na proizvodnjo melatonina, zaradi česar težje zaspimo; hkrati pa tudi močno poslabša splošno kakovost spanja. Pomanjkanje spanja pa je povezano z večjim tveganjem za razvoj psihiatričnih motenj, vključno z anksioznostjo in depresijo.
Poleg tega lahko te težave poslabša tudi premajhna izpostavljenost naravni svetlobi čez dan: sodobni človek preživi dolge ure v zaprtih prostorih – bodisi v službi, bodisi doma – kjer je osvetlitev slabša od tiste, ki jo zagotavlja sonce – predvsem pa je nenaravna. To pomanjkanje naravne svetlobe lahko še bolj zmoti naš cirkadijski ritem, kar vodi do motenj razpoloženja in poslabšanja kognitivnih funkcij.
Cirkadijski ritem ni edina žrtev umetne svetlobe
Umetna svetloba pa ne vpliva le na našo notranjo uro, temveč tudi na naše splošno duševno počutje. Številne študije so pokazale povezavo med izpostavljenostjo umetni svetlobi ponoči in večjo stopnjo anksioznosti, depresije in celo bipolarne motnje. Motnje v vzorcih spanja in neravnovesje v proizvodnji hormonov lahko povzročijo domino učinek, ki sproži ali poslabša ta stanja duševnega zdravja.
Kaj lahko storimo, da bi omejili izpostavljenost nočni svetlobi?
Najprej je treba ustvariti spanju prijazno okolje: z omejitvijo uporabe elektronskih naprav pred spanjem, uporabo šibkejše razsvetljave zvečer (himalajska lučka je idealna zbira) ter zagotovitvijo temne in hladne spalnice lahko bistveno izboljšamo kakovost spanja.
Poleg tega je zelo pomembno, da se čez dan izpostavljamo naravni svetlobi, začenši s ključno jutranjo svetlobo. Odmori na prostem; peš opravki; športne aktivnosti na prostem … Sončna svetloba, ki preplavi naš življenjski in delovni prostor, in celo uporaba naprav za svetlobno terapijo lahko pomagajo uravnavati naš cirkadijski ritem in pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju.
Zavedanje je ključnega pomena
Izpostavljenost umetni svetlobi ponoči je torej povezana s povečanim tveganjem za depresijo, anksioznost, posttravmatsko stresno motnjo, psihozo, bipolarno motnjo in samopoškodovalno vedenje.
Neodvisno od izpostavljenosti nočni svetlobi je večja izpostavljenost naravni dnevni svetlobi povezana z manjšim tveganjem za depresijo, anksioznost, posttravmatsko stresno motnjo, psihozo in samopoškodovalno vedenje.
Če razumemo povezavo med izpostavljenostjo dnevni in nočni svetlobi ter psihiatričnimi motnjami, lahko sprejemamo premišljene, bolj pametne odločitve o svojem življenjskem slogu. Če damo prednost higieni spanja in poiščemo naravno svetlobo, kadarkoli je to mogoče, lahko zelo pripomoremo k dobremu duševnemu počutju.
Dokler pa zvečer gledamo televizijo ali druge ekrane in imamo močno osvetljavo po stanovanju, pa se ne moremo pritoževati nad slabim spancem in psihičnim počutjem, saj si ga uničujemo sami.
PREBERITE TUDI:
