Stroka deli vonje na več vrst. Cvetlični so vonji po akaciji, cvetovih breskve in vijolic, ki jih zaznamo v mladih belih vinih (npr. renski rizling). Sadne arome najdemo v vrhunskih vinih in to so jagode, maline, robide, borovnice, bezeg, češnje in druge. Vonj po svežem sadju je značilen za mlada vina, vonj po kuhanem pa so značilne arome za bordojska vina. Naš nos zazna precej začimb (janež, ingver, cimet, poper), ki so v zrelih vinih in so jih pridelali iz grozdja vinogradov v toplih, južnih krajih. Po rastlinah kot so trava, beluši, feferoni, paradižnikov list, čebula, pa tudi po mahu, dišijo mnoga vina. Vonj po poprovi meti in drugih rastlinah bogati vino s svežino. In še vonj po lesu:
od hrastovega, prek cedrovine, kostanjevega in celo do vonja škatlic za
cigare dišijo tako rdeča kot bela barikirana vina. Če pa zaznamo vonj
po plesnivih gobah, gre za vino, ki se je pokvarilo.
Uživanje vina
ponuja raznovrstnost tako pri vonjanju kot tudi opazovanju barv ter
omogoča domišljiji prosto pot in čarobno popotovanje. Drage dame, ne
pozabite: na degustacije si ne omislimo močnega, večernega parfuma!
Glede na sladkorno stopnjo, ki jo ponuja vino, jih delimo takole:
- mirna:
- suha vsebujejo do 4 g/l neprevretega sladkorja,
- polsuha vsebujejo od 4 do 12 g/l neprevretega sladkorja,
- polsladka vsebujejo od 12 do 50 g/l neprevretega sladkorja,
- sladka vsebujejo 50 in več g/l neprevretega sladkorja.
- peneča:
- suha vsebujejo do 15 g/l neprevretega sladkorja,
- polsuha vsebujejo od 15 do 40 g/l neprevretega sladkorja,
- polsladka vsebujejo od 40 do 80 g/l neprevretega sladkorja,
- sladka vsebujejo 80 in več g/l neprevretega sladkorja.
Harmoničnost vina določamo glede na razmerja:
- bela vina - enakomerno razmerje med sladkorjem, alkoholom in kislino,
- rdeča vina - enakomerno razmerje med sladkorjem, kislino in taninom
V
kulinariki uporabljamo vina kot del marinade, med kuhanjem ali kot
dodatek k že pripravljeni hrani. Vino ima nalogo poudariti okus. Ker
med kuhanjem alkohol izhlapi, dodajanje tik pred koncem ni
priporočjivo. V grobem lahko rečemo, da se mlado rdeče vino prilega k
jedem iz rdečega mesa, močno rdeče pa za omake. Suha bela se dodajajo k
morskim jedem, piščancu, teletini, svinjini ter lahkim omakam. Sladka
vina uporabljamo izključno pri sladicah. Penino zaužijemo pred jedjo
kot aperitiv, v obliki poletne osvežitve sorbeta ali kot dodatek k
dopoldanski morski malici.
Tako povezavo med jedjo in vinom lahko povzamemo tudi med samim hranjenjem.
V domači jedilnici so priporočljivi pripomočki, ki nam omogočajo pravilno ponujanje vin in nam pomagajo:
- odpirač za odpiranje steklenic, buteljk;
- termometer: namestite ga na steklenico in počakate na želeno temperaturo;
- nastavek za dekantiranje: omogoča, da se vino že pri nalivanju prezrači in razvije poln okus;
- vakuumski zamašek: iz že odprte stklenice lahko izčrpate zrak, s katerim podaljšate živjensko dobo preostalemu vinu;
- posoda
za hlajenje: bodisi takšna, v katero bomo dali led, ali v obliki
hladnega ovoja, ki ga namestimo neposredno na steklenico.
Pri nakupovanju vin zagotovo velja pravilo: sezite malce globje v žep, v kolikor se ne želite le odžejati z brizgancem. Pojdite naravnost do proizvajalca vin ali do vinogradnika, ki morebiti ponuja še domač prigrizek in se pustite poučiti ob pokušanju. Naj vam ponudijo pravilno ohlajenega ali segretega z odprto glavo, nalitega v ustrezen kozarec. Nato ga zaužijte in razmišljajte! Le tako se bosta vaš jezik in okus urila, da boste postali pravi poznavalci. Najbolje ga je pokušati med 10. in 12. uro dopoldan ali med 18. in 20. zvečer.
Med jedjo pa se le prepustite in ne pozabite, da je resnica le ena, četudi jih je več ter skriva toliko arom, kot smo jih željni začutiti.
Andy
Priznam, da par stvari nisem vedela kot npr. kdaj je najprimernejši čas za okušanje vin.
Super, da si napisala članek in da nadaljevanje sledi.
Jaz bi kaj bolj okušala vina, pa nimam prave družbe, tako da je to bolj občasno. Dobrega merlota, kakšne pozne trgatve, dobre penine se pa res zelo redko ubranim.
Malina
čeprav sem ljubiteljica rujne kapljice, marsičesa nisem vedela! bi bilo treba pa kar izpiske narediti in se napiflati tele podatke, zdaj res ni več izgovorov
romy
Petra, super članek je to. Zame sicer nič ovega, ker je moj oče več kot doma na tem področju, pa vseeno je lepo imeti te podatke na kupu, če slučajno kaj uide iz glave. O vinu se da marsikaj še povedati, a so vse stvari precej bolj specifične kot podatki v tem članku. Petra, mogoče velja omeniti še kako pravilno držimo kozarec. Mene izjemno moti, da ljudje držijo kozarec za "čašo" (in to vidim prepogosto). Bonton pri hranjenju bo zagotovo super članek (velikokrat slišim že preveč zastarela "pravila" ali vidim neprimerna dejanja).
Drugače pa dajem glas rdečemu vinu in osvežilnim peninam.
petka
Nadaljevala bom v smeri: Bonton pri hranjenju. Kaj bi vaju okrog vin še zanimalo?
Pegasus
Petra, krasno, te osnove je vedno fajn poznati. Mene zadnje čase mika nekoliko poglobljeno poznavanje vin, vsaj toliko, da bi znala dobro izbrati.
ana25
Petka, pohvala za super članek! Kaj podobnega si že dolgo želim prebrati, pa kar ni ustrezne priložnosti. Bo še nadaljevanje?
Hvala!