Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Kako prenehati skrbeti?

11. sep 2013 8:30 Tamara Pevec
1

Oglasno sporočilo

Če nekoga nenehno vse skrbi, to vpliva tako na njegovo psihično kot fizično počutje, kar pa nikakor ni zdravo, saj lahko slabo vpliva na vse aspekte vsakdanjega življenja.Kako preveč skrbi vpliva na človeka?

Kako preveč skrbi vpliva na človeka?

Če vas ves čas skrbi in se obremenjujete, lahko to vpliva na vaše fizično in psihično zdravje.

Fizično se preveč skrbi najpogosteje izraža v motnjah spanja – težko zaspite, saj pred spanjem razmišljate o stvareh, ki vas skrbijo; ko zaspite nimate mirnega spanca, se premetavate po postelji in se morda celo zbujate; zjutraj se zbudite nenaspani, včasih celo izčrpani. Težave s spanjem neizogibno vodijo v izčrpanost, ki vpliva na vaše življenje, saj pogosto nimate energije tudi za najbolj osnovna in vsakdanja opravila, kar pa le še poglablja vaše skrbi.

Ko vas nekaj zelo skrbi, se telo fizično odzove na stres – možgani v krvni obtok sprostijo stresne hormone kot sta adrenalin in kortizol, kar sproži fizične reakcije, ki telo pripravijo na akcijo. Poviša se vaš srčni utrip, dihanje postane hitrejše ter globlje in začnete se močneje potiti. Lahko postanete tudi zelo bledi, saj telo kri usmerja v mišice, ker se pripravlja na 'boj ali pobeg pred nevarnostjo'. Instinktivna reakcija telesa na nevarnost je namreč pripravljenost na boj ali pobeg, zato se telo fizično pripravlja na eno izmed teh dveh možnosti. Ljudje od skrbi večinoma ne zbežijo (vsaj ne dobesedno), ali se z njimi fizično bojujejo, zato telo ostaja v stanju anksioznosti in pripravljeno na akcijo, kar pomeni, da stresni hormoni ostajajo v krvnem obtoku. Na dolgi rok to vpliva na žleze, živčni sistem in srce, v najhujših primerih lahko pride do srčnega napada, povišanega tveganja za kap in razjed na želodcu.
Ker je vaše telo napeto in fizično pripravljeno za odziv na grožnjo, lahko napetost v mišicah vodi v pogoste mišične krče, glavobole, bolečine v križu, vaše noge postanejo šibke, telo pa se lahko pogosto trese ali dregeta, brez kakšnega posebnega in določljivega razloga. Napetost v telesu lahko vpliva tudi na prebavni sistem in povzroči bodisi zaprtost, bodisi diarejo.
Vse te telesne reakcije vplivajo na imunski sistem, ki se lahko v skrajnih primerih popolnoma zruši, vi pa ste mnogo bolj dovzetni za različne bolj ali manj resne bolezni.

Preveč skrbi se pogosto kaže tudi v odnosih z ljudmi okoli vas. Pogosteje se prepirate, saj ste mnogo bolj razdražljivi in vzkipljivi, hkrati pa tudi težje sklepate kompromise.
To lahko vodi v slabše odnose v službi, kar pomeni še več stresa ter skrbi za vas in posledično bo situacija vse slabša.
Seveda pa vse to vpliva tudi na vaše bližnje – družino in prijatelje. Od obojih se lahko oddaljite, morda zato, ker se zapirate vase, lahko pa ste tudi bolj prepirljivi in konfliktni in ste zato z bližnjimi v slabših odnosih.
Pri partnerski zvezi se to pozna tudi pri spolnosti, saj ljudje, ki preveč skrbijo, pogosto izgubijo libido.


sadeewhip.com

Preveč skrbi pa nenazadnje vpliva tudi na vas same – čedalje manj ste zadovoljni sami s seboj in vse več dvomite vase ter v svoje odločitve in dejanja. Čedalje manj vam je všeč tudi vaša zunanjost, saj se stres hitro pozna tudi na telesu (nekateri v času hudih skrbi izgubijo apetit in zelo shujšajo, drugi pa jedo preveč in se prekomerno zredijo) in pogosto še posebej na koži (lahko postane zelo suha in luskasta, ali pa gre v drugo skrajnost in se prekomerno masti, hkrati pa se vam lahko pojavljajo tudi mozolji, ogrci in akne).

Kako prenehati skrbeti?

Univerzalni recept za odpravo skrbi ne obstaja, saj smo ljudje zelo različni in so zato pri nekaterih eni ukrepi bolj učinkoviti, pri drugih pa drugi. Kljub temu pa obstaja kar nekaj različnih načinov, ki so večinoma učinkoviti in pomagajo pri zmanjševanju zaskrbljenosti.

Šport

Pri vadbi se sprošča endofrin, poznan kot hormon sreče. Le-ta se sprošča pri različnih oblikah vadbe, tako pri aerobni kot anaerobni, pri skupinskih športih (na primer ples, košarka, odbojka, tenis, aerobika in drugi), kot pri individualnih športih (tek, tek na smučeh, rolanje in drugi). Endofrin pomaga pri obvladovanju stresnih situacij in posledično lahko povzroči, da vas bo vse manj skrbelo.

Psihologi in psihiatri pacientom, ki trpijo za anksioznostjo, depresijo in podobnimi boleznimi, zelo pogosto priporočajo telesno aktivnost, ki se je že mnogokrat izkazala za zelo učinkovito pri odpravljanju psihičnih težav. Fizična aktivnost med drugim zelo pomaga pri boljšemu in kvalitetnejšemu spancu, kar pogosto pomaga pri obvladovanju različnih težav ki vas pestijo in sem seveda spada tudi preveč skrbi in stresa.

Pri športu lahko sprostite svoja negativna čustva (jezo, žalost, nezadovoljnost in vsa ostala negativna čustva, ki se nabirajo v vas) in skrbi, jih 'date ven' in tudi pustite tam, kjer ste jih odložili – bodisi v telovadnici, fitnesu, bodisi nekje v gozdu ali pa na travniku med tekom.

Naučite se prestaviti skrbi in imejte čas, ko vas lahko vse skrbi

Četudi se vam zdijo zgornje besede hecne in nemogoče, poskusite to metodo, ki se je že večkrat izkazala za učinkovito.

Vsak dan ob isti uri imejte rezerviran čas za vaše skrbi, najbolje, da je to po končani službi in ostalih obveznostih, a naj ne bo prepozno, da ne bo motilo všaega spanca. Strokovnjaki svetujejo, da je najboljša čas za to nekje med 17. in 18. uro. Na začetku boste morda potrebovali nekoliko več časa, na primer pol ure, sčasoma pa se ta čas lahko zmanjša na 20 ali 15 minut (seveda lahko tudi manj ali pa celo nič).

Če se bo kakšna skrb prikradla v vaše misli izven tega časa, si to zabeležite in odmislite; najbolje, da se z nečim zamotite. V času, ki ga imate namenjenega za skrbi pojdite čez vaš seznam in o vsem dobro premislite in si 'dajte duška'. Ko bo vaš čas za skrbi mimo, se potrudite odmisliti vse, kar vas teži in se ukvarjajte s stvarmi in ljudmi, ki vas veselijo.

Vedno se vprašajte, če je težavo mogoče rešiti

Ko vas glede nečesa skrbi, se vprašajte, če lahko težavo rešite. Zastavite si naslednja vprašanja:

  • Gre za dejansko težavo, s katero se je potrebno soočiti, ali gre za imaginarno težavo?
  • Če gre za imaginarno težavo, koliko možnosti obstaja, da se bo dejansko uresničila? Je mogoče, da je vaša skrb realna?
  • Lahko glede tega naredite karkoli, da se pripravite na težavo, ali pa je izven vašega dosega in nadzora?

Težav, ki so dejanske in jih lahko rešite, se lahko lotite takoj in tako zmanjšate skrb. Najbolje je, da analitično razmislite, kako se težave lotiti – napišete lahko seznam možnih rešitev, vendar pazite, da ne boste zapravili preveč časa za iskanje popolne rešitve, ker te včasih ni. Osredotočite se na stvari, ki jih lahko nadzirate ter spremenite in odmislite okoliščine ter možnosti, ki so izven vašega dosega in jih ne morete nadzirati. Ko boste ocenili možnosti, naredite načrt kako boste težavo rešili, nato pa začnite ta načrt izvajati.

Za težave, ki so neproduktivne in/ali imaginarne, pa rešitve ni. V takšnih primerih se boste morali soočiti s svojimi čustvi in strahovi. Morali se boste naučiti sprejeti, da nekaterih težav ne boste mogli rešiti, še posebej če gre za imaginarne skrbi (na primer, 'kaj če kdo izmed mojih bližnjih zboli', 'kaj če ostanem brez službe' in podobno). Mogoče je, da se kateri izmed vaših črnih scenarijev uresniči, lahko se pa tudi ne, zato se morate naučiti odmisliti nerealne skrbi, ki vam jemljejo nepotrebno energijo in čas, ki bi ju lahko uporabili za produktivne stvari.

Sprejmite negotovost in nepredvidljivost

Ljudje, ki jih kronično skrbi, zelo težko spremejo nepredvidljivost in negotovost v življenju, ker mislijo, da morajo v vsakem trenutku vse nadzirati. Skrb vidijo kot način ali sredstvo za predvidevanje, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.


manilla.com

Dejstvo, da je življenje nepredvidljivo in negotovo, je zelo težko sprejeti, kljub temu pa je to eden izmed ključnih korakov k zmanjševanju skrbi. Sprejeti morate, da ne morete vsega nadzirati in da se lahko kadarkoli pripeti nekaj, česar niste načrtovali in nad tem nimate nadzora.

Živite v sedanjosti

Ljudje, ki jih kronično skrbi, večinoma premlevajo različne možne scenarije za prihodnost (včasih tudi za preteklost) in tako ne živijo v sedanjosti. Zavedati se morate, da prihodnosti ni mogoče ubežati in da pogosto ne morete nadzirati dogodkov, ki se bodo ali pa ne bodo zgodili. Prav tako ne morete spremeniti preteklosti, zato se nima smisla obremenjevati z mislimi kot so 'to bi lahko naredila drugače' in 'kaj pa če bi namesto tega naredila kaj drugega'.

Načrtovanje prihodnosti in zastavljanje ciljev je eno, obsesivno skrbljenje glede prihodnosti pa drugo. To dvoje se morate naučiti ločiti in poskrbeti, da zrete v prihodnost z zdravo mero skrbi, preteklost pa morate sprejeti in se naučiti živeti z njo.

Bodite razumni

V trenutkih, ko vaše misli preplavijo imaginarne skrbi, vključite razum in sami sebe razumsko in argumentirano prepričajte, da so skrbi neutemeljene. Povejte si, da gre za stvari, ki jih ne morete nadzirati in se zgodijo (ali pa se sploh ne zgodijo) mimo vas, zato je za vas same najbolje, da o tem ne razmišljate.

Za takšne primere si lahko vnaprej pripravite seznam z vprašanji, preko katerih boste sami sebe vodili do tega, da boste nehali skrbeti. Sami sebe najbolje poznate, zato boste vi najbolje vedeli, katera vprašanja so to. Pri pripravi vprašanj pa vam lahko pomaga tudi kdo izmed bližnjih (na primer partner, najboljša prijateljica ali mama), ki vas res dobro pozna.

Omejite svojo odgovornost

Vsak človek je odgovoren za svoja dejanja in besede, zato se morate znati distancirati od drugih in ne (pretirano) skrbeti za vse okoli vas. Normalno je, da vas do določene mere skrbi za vaše bližnje, zavedati pa se morate, da niste odgovorni zanje in da ne morete vsega narediti namesto njih. To je toliko težje, če gre za vašega otroka, kljub temu pa boste morali, ko bo otrok odraščal, sprejeti, da je vaš otrok človek, ki mu ne koristi, če prevzemate odgovornost namesto njega in če vse naredite zanj.

Naučiti se morate, da bližnje podpirate, spodbujate in jim stojite ob strani, vendar obstaja neka meja, ki jo morate znati postaviti in se je potem tudi držati.

Enako velja za službo in druge aspekte življenja. Za svoje zadolžitve ste odgovorni vi, drugi pa za svoje. Nikar ne prevzemajte odgovornosti za napake sodelavcev, prav tako ne opravljajte njihovih nalog namesto njih. Kolegialna podpora in včasih tudi pomoč sta seveda na mestu, nikar pa se ne pustite izkoriščati.

Verjemite sami vase in si zaupajte

Pretirana skrb je povezana z različnimi dvomi – v samega sebe, v svoje spodobnosti, v druge, v prihodnost in tako dalje.

So stvari, na katere ne morete vplivati (na primer vreme, smrt in naravne nesreče), na nekatere stvari pa lahko vplivate. Če ste recimo zelo nesamozavestni, si lahko s pomočjo različnih tehnik pomagate pridobiti potrebno samozavest in zaupanje v samega sebe in v svoje sposobnosti. Obiščete lahko tudi različne delavnice, ali pa terapevta.


rational-optimism.com

Zaupanje vase in v svoje sposobnosti je ključnega pomena, da se lažje spopadate s stresom in vsakodnevnimi skrbmi, zato najdite način, da najdete v sebi moč in samozavest za premagovanje življenjskih ovir in da odpravite nepotrebne skrbi, s katerimi si otežujete življenje.

Vir naslovne fotografije: information-facts.com

1

Galerija

    Preberi še


    Razvrsti po:
      • Bruneta

      • 11. sep 2013 18:12

        Super članek.

      0
    Kozmetometer
    Zadnje ocene
    Zadnji izdelki
    • Katrin 8. jul 2019 21:28
      Navdušena
    • Katrin 8. jul 2019 19:50
      lep kratkoročen učinek
    • Katrin 8. jul 2019 19:46
      zelo nežen
    • Katrin 8. jul 2019 19:33
      neodločena
    • Katrin 7. jul 2019 23:20
      Lahka
    Forum
    Zadnje objave
    Najbolj brano
    Trenutno dogaja
    Izpostavljamo
    Preživeti prvi dan vrtca je lahko težko tako za otroke kot tudi mame! Prvi dan vrtca je eden najtežjih čustvenih dni za starše. V resnici ne gre toliko za to, da gre otrok prvič v šolo, ampak da se začne postopek spuščanja.