Zeleni čaj

Meni je pa najboljsi od Twinings zeleni caj z jasminom. Vrzes v vroco vodo in pustis max. 2 minutki, da je cisto blag.

Drgac pa je men rooibos najbols ce ga vsaj 5 min. pustim not in pa prelijem z vrelo vodo, not pa en natreen.

Ja, z jasminom in vanilijo sta tudi meni dobra. Predvsem pa Sinthija pazi pri pripravi (prelij z vročo, ne vrelo vodo, pazi, da v čaju samem nič ne ostane, ne pusti čaja (filtra, drobirja razsutega) v tekočini dlje kot max. minuto.

To zato, ker se iz zelenega čaja tale tanin, ki pogreni (blazno) in med drugim obarva zobe in sploh ima razen pomirjujočega še cel kup neželenih učinkov, sprosti prej kot iz fermentirane različice (črnega čaja, ki ga lahko pacamo tudi nekaj minut, preden se tale tanin začne sproščati), praktično po eni minuti, pri zelo visokih temperaturah vode tudi prej. Ie: čaj prelijemo na hitro, z vodo do 70 stopinj (taka teče že iz pipe, ni treba nujno prekuhavati vode), ima posledično blažji okus, niti ni grenek in je pravzaprav prav prijetnega okusa.

Odsvetujem pa zeleni čaj v filtrih z aromo opuncije (kaktus), ker je meni tisti toksičen vonj zasmradil celo omaro (kot kake toksične taksistične smrekice v avtu).

Jaz ga pa vedno tako veselo namakam po 5 minut... Ampak če ga samo na hitro s toplo vodo preliješ, potem tudi koristi ni posebnih od njega (sem si mislila)... 

Kaj ti pa tanin še hudega napravi razen estetske korekcije zob?

Petra, vit. C v prahu.

Jaz pa ga včasih pustim v vodi kar 24 ur ali še več! Pa ne vem, ali je to bolj antioksidantno, ali je škodljivo...?

Joj, saj nočem biti pametna, ampak toliko traparij, kot sem jih zdaj prebrala o pravih čajih (črni, zeleni, rdeči in beli) ter o roiboos čaju, že dolgo nisem slišala.

Najbolj pametni odgovori so se mi zdeli Stašini odgovori, ampak itak že vse vemo, da Staša obvlada prehrano in razne trike.

Čaji (se pravi - tu mislim prave čaje in roiboos čaje in ne toplih zeliščnih napitkov) ne škodijo, oz. kot se je izrazil Dario Cortese v svoji novi knjigi Čaj - čas za zdaj: "Ta napoj pijemo zaradi užitka v okus... ...s čajem kot zaveznikom ne moremo narediti nič narobe, in še tisto, kar naredimo narobe, je prav. ...Tak čaj ne more škoditi, če že, pa škodi dobro..."

Predvidevam, da so vam vsem znane kategorije pravega čaja, pa jih bom vseeno naštela za vse, ki so jim te "skrivnosti" še neznane.
Vsi pravi čaji nastanejo iz lističev čajevca. Lističi imajo različen okus
- glede na področje (Kitajska, Indija, Japonska, celo Afrika, itd., ter delitve na območja znotraj držav, npr: Assam, Yunnan, Darjeeling),
- glede na obdobje nabiranja (pred/po monsunih, spomladi, jeseni, 1., 2. ali celo 3. obiranje),
- glede na vrsto lističev (prvi in drugi listič v vršičku, cel vršiček, cele vejice, itd),
- glede na vrsto mehanske obdelave (ročno obiranje, ročno drobljenje, ročno svaljkanje, strojno obiranje, strojno drobljenje, itd.),
- glede na fermentacijo (črni in rdeči čaj, nefermentirana sta beli in zeleni čaj),
- itd, itd.

Osnovna delitev na črni, rdeči, zeleni in beli čaj temelji na fermentaciji:
- črni čaj je fermentiran, lističe oberejo in v posebnem postopku s toploto in vlago spročijo fermentacijo v mehansko obdelanih lističih, ki so jim zaradi mehanske obdelave popokale celične stene;
- rdeči (ali oolong čaj) je "polfermentiran" čaj, v tem postopku fermentacijo izvedejo le delno zato je po okusu in "zdravilnosti" nekje med zelenim in črnim čajem, nekateri pa celo trdijo, da je celo še bolj koristen kot zeleni čaj;
- lističi v zelenem čaju niso kemično obdelani, zato ta čaj ni fermentiran,
- tudi lističi belega čaja niso fermentirali, je pa ta čaj narejen iz le prvega lističa v brstu/popku (čaj je izredno blagega okusa, napitek pa je skoradja brezbarven), obirajo pa le izbrana drevesa na izbranih območjih, zato je beli čaj en najdražjih čajev na svetu. Določeni "rajoni" so rezervirani celo le za cesarja.

Roiboos (izg. rojbuš) pa nima nobene povezave s pravimi čaji, ker ne nastaja iz lističev čajevca, pač ga delajo iz "rdečega grma" (Aspalathus linearis), ki raste v Afriki (predvsem na območju JAR) in ima stebelca in iglaste lističe (po postaranju) rdeče barve, novi lističi pa so zeleni. Napitek je zato rdeče barve in so ga po analogiji z barvo poimenovali kar rdeči čaj, kar danes povzroča številne zmešnjave z oolong čajem.

O dobrih in zdravilnih učinkih ter pripravi raznih vrst čajev tu ne bi razpredala, vam pa močno priporočam v branje že omenjeno Cortesejevo knjigo in knjigo Čaj avtorice Vlaste Mlakarje, da boste dobili vsaj osnovno idejo o tem, kaj čaj res je.

Pa še to: Kitajca in Japonca bi močno užalili, če bi zeleni čaj pili s sladkorjem in mlekom. Večina zelenih čajev (razen bolj močnih in začinjenih vrst) se pije brez mleka, zato ne bodite presenečeni, če boste brez mleka zeleni čaj dobile tudi v čajnici Cha (tista v merkatorjevem hipermarketu ni njihova podružnica, vsaj bila ni).

Jaz osebno pijem le zelene in oolong čaje, še posebej ljub sta mi Mao Feng (zeleni) in Se Chung (oolong, ki diši po šmarnicah).
Vse čaje (tudi črne) pa pijem brez mleka in brez sladkorja.

Se pa pitje in priprava močno razlikujeta od pokrajine do pokrajine, čaj v Tibetu pripravljajo povsem drugače kot v Rusiji, Angleži pa so itak klasa zase.

Upam, da nisem preveč zamorila, ampak na teh 6 straneh se je nabralo kar malo preveč ugibanj in neumnosti, pa sem morala dodati še svoj piskerček.