Samski

Taki, ki to skoz na ves glas razglašajo, so najbolj sumljivi. Ponavadi to delajo zato, ker imajo slabo vest (beri: se "sproščajo" še s kom drugim).

Dobro, da si se je losal. Bo kaka druga prišla.

Men ni najbolj jasno zakaj se taki ljudje sploh spuščajo v zveze, če se pol sam norca delajo..groza no,zrt takih mam skos občutek d je najbolš sam bit

Jure lahko samo rečem z leti in izkušnjami bo 100% bolje, sedaj pa čim prej pozabi to kalvarijo. Vsi smo imeli take in drugačne iskušnje, a ni vzorca, sčasoma se le naučiš prepoznati iskrenost v ljudeh in to je to. Zato pa potrebujemo take izkušnje, da znamo kasneje razločiti med tistim kar je iskreno in tistim kar je lažno v življenju. Vsaka stvar je za nekaj dobra, pa naj se še tako bedno sliši.

Karkšnokoli posploševanje pa ni na mestu, sploh glede ljubeznivosti. Jaz na primer ves čas izpovedujem ljubezen, pa nimam nič slabe vesti (no, če odšteješ ko mu kej polomim ali s pranjem skrčim drag pulover).



Njihov osnovni namen ni se norca delati, taki preprosto ne znajo biti sami, a obenem ne cenijo in ne spoštujejo ljudi okoli sebe. Vsak pa dobi boomerang ki ponavadi ni prijeten, eni ostanejo egoisti še naprej, drugi spremenijo odnos do sebe in drugih. Ni pa to namenoma slabo storjeno, samo egoistično, hedonistično in obenem zelo zmedeno.

Waw Tikka ful dobr povedan..se je za zamislit nad tem.zgleda da je treba pač videt vnaprej če je človek dost zrel za zvezo, kakršno hočeš..to se je pa seveda treba iz izkušenj naučit-morm rečt d sm prov hvaležna za to neuspelo zvezo, sm se ogromno naučila o čustvih pa o ljudeh.

Ja no iz vsake zveze se nekaj naučiš, ne glede na to kdo jo je končal in kako se je končala, pač to je potrebno da spoznamo druge ljudi in sebe. Skozi razpadle zveze ugotavljamo kaj si ne želimo, v naslednjih - najbrž uspešnejših zvezah (saj noben ki se uči na lastnih napakah ne bo šel na slabše) pa boljše vemo kaj si želimo, dokler nimamo dovolj izkušenj, da točno vemo kaj iščemo in točno vemo kaj nočemo. Pa ne gre zdaj to za trivialne stvari: ala nočem da pušča pokrov školjke vzdignjen in hočem da je vedno oblečen po zadni modi, ampak za neke osnovne parametre po katerih sami funkcioniramo in iščemo partnerja, ki bo na podoben način funkcioniral z nami (da ima podobne nazore glede družine, sobivanja, podobne vzorce razmišljanja o življenju, podoben stil življenja ipd.)

Enim to rata prej, enim kasneje - ugotoviti kaj je "a must" in kaj je "a must not". Sama nisem zagovornica hitrih porok pa tudi hitrega parčkanja ne (poznata se 1 teden pa sta že par...zakaj že? da bosta skupaj 2 tedna?), ravno zato ker mislim da ni nihče tako dovzeten da bi sam sebe in druge naštudiral v kratkem času. Eni pa imajo tudi srečo in brez posebnega eksperimentiranja in zlomljenih src najdejo sorodno dušo.

Pač vsaka zveza ki se konča, pa čeprav trpiš, da nekaj dobrega. Izkušnjo, ali več izkušenj. So pa seveda tudi brilijantni primerki, ki se iz lastnih izkušenj ne naučijo nič o sebi in o soljudeh in ponavljajo en in isti vzorec, ki jih ne pripelje nikamor - nikoli ne gredo na boljše.

Jure ne se jezit in move on, morda boš naslednjič še preden se spustiš v zvezo prepoznal osebo, ki itak ne ve kaj hoče - ali kaj noče, zato pač vzame tebe pa da vidi če se obnese, obenem pa seveda še malo gleda, če je kaj bolj primernega kje da še malo vidi če se bolje obnese. Takih je veliko, res je, ampak se jih da zlahka prepoznati če niso ravno zapriseženo neukrotljivi 40 letni lisjaki, ki se palijo na mlado meso.

Jure sam se odloči, to je internetni forum, ki ti bo težko dal rešitev. Nimam pojma kaj ti čutiš do nje in kaj vse sta se pogovarjala, kako si zvedel da te vara, zaradi česa sta zaključila (ker si prej zvedel, ali si šele po zaključku izvedel) ipd. Tako da težko kaj rečem.

Lahko ti povem kaj bi jaz naredila, kar sem naredila, rekla sem hvala na svidenje (čeprav le pri rosnih 17ih). Nisem zamerila, nisem se skregala, ampak sem pač stala za svojimi načeli ki zajemajo ne odobravanje varanja iz nikakršnih razlogov. Sem tolerantna in razumevajoča, ampak pri varanju se zame vse konča, ker se konča vzajemno spoštovanje (to da te ona ne spoštuje mi najbrž ni treba posebej razlagati, logična posledica je pa da tudi ti nje ne spoštuješ več zaradi nizkotnosti vsega skupaj), brez vzajemnega spoštovanja pa ni uspešne zveze.

Pa z mojega vidika še: če si resnično zaljubljen ne varaš, če si resnično zaljubljen ne vidiš namreč nikogar drugega (ob predpostavki da tvoj partner enako čuti in ti to tudi izraža). predvidevam da si ji ti izražal ljubezen in bil do nje kar se da pozoren, zakaj torej, če te ljubi, gre pol fu*** z nekom drugim?
Samo en razlog mi povej.

No jaz sem mislila da si prepričan da te je varala.

Pogovorita se, to pa da on napiše sms ni noben dokaz, ampak ena velika otročarija. MHO. Nisi izumil nobenega briljantnega cheat detektorja.

Jaz imam tudi zvezo "na razdaljo" pa nisem nič nezaupljiva, to pač ni izgovor, problem je drugje in se je treba pogovoriti. Naj ti razjasni zakaj je tisto napisala, morda je potrebovala le malce pozornosti in je vse skupaj brezveze (predvidevam da je punca mlada).
To da gledaš tujo elektronsko pošto je pa za te pretepst, mislim, kaj sploh delaš v neki zvezi če osebi ne zaupaš? To je apriori obsojeno na propad, ker prej ali slej (posebno če je res samo malo zafleširala s tistim mailom) te bo nehala ljubiti če boš sumničav, saj nihče ne more dolgo prenašati nezaupanja, posebno če je tiste vrste človeka ki hitro pogrunta česa noče (beri moj drugi post). V bistvu je problem bolj v tebi kot v njej, če bi jaz kogarkoli dobila da mi brska po osebni pošti ter mi kasneje celo upa nekaj očitati ga hitro postavim na hladno, ker je to višek nesramnosti in nespoštovanja zasebnosti.

Sorry če sem malce ostra, ampak tako pač mislim.

Nimaš dokaza, samo domnevaš. Nezaupanje te pokoplje, ker te spremeni kot osebo, verjemi meni, čeprav nimam sto let sem videla in izkusila svega i svašta. Vse boš zafračkal z nezaupanjem. Morda se moraš tega naučiti iz te izkušnje, ampak verjemi mi da ni hujšega kot spoznati da je bila krivda le tvoja.

Iz tega se sicer ogromno naučiš, pekli te pa še kar nekaj let., težko si oprostiš.

Ljudje pa večinoma reagirajo na izkazano nezaupanje tako, da naredijo točno tisto zaradi česar se jim domnevno ne zaupa. Ne nalašč, ne iz zlobe ali inata - psihološki efekt je jasen, podzavest pa naredi svoje, kombinacija "obtoženosti" in posledično ohlajevanja ima tak efekt. Če ti nekdo ne zaupa je VELIKO LAŽJE NAREDITI NEKAJ NAROBE, saj si tega tako ali tako že posredno obtožen. Razen tega je tovrstno nezaupanje skrajno nepravično in ko partner občuti nepravičnost se avtomatično začne oddaljevati, nepravičnosti dobimo dovolj v življenju, partnerja pa si izberemo da nas bo razumel in podpiral, ne pa še dodatno nafilal s sranjem ki ga dobivamo čisto dovolj v službi, šoli, od ljudi.

Ponavljam da razdalja ni bistvena, bistven je tvoj "state of mind" ki ti implicira da je kriva razdalja ker je ne moreš imeti dovolj pod nadzorom. Problem je v glavi ne v kilometrih. Midva sva oddaljena 100 km, pa mi ni na kraj pameti padlo pogledati njegov mail ali celo telefon. Raje se na mestu ustrelim kot spustim na tak nivo, prisežem.

Tako je prav Pogovorita se in res malce razmisli o vsem skupaj, nima smisla da si sumničav saj tako samo sebe grizeš in si posledično naporen zanjo.

No saj jaz se tudi ne bi ustrelila, samo pač, to res ni primerno v neki zvezi, ali si partnerja zaupata ali pač nima smisla, brez zaupanja ne prideš nikamor, saj je bistvo zveze da si miren - imaš mir v glavi, ne da te stresira kot vse druge stvari v življenju.
Jaz tudi vse pokažem bp, nimam kaj skrivati, večina gesel je na pcju, tako doma kot pri lubiju, občasno mi lubi kaj pogleda na netu ipd., samo bi me pa razjezilo če bi iz sumničavosti za mojim hrbtom to kdo počel, bi čist ven padla.