Midva z možem sva isti letnik rojstva, (pa tudi istega poklica, bližnjega kraja) tako da imava cel kup skupnih tem, spominov, interesov, znancev ipd. Meni to ustreza, ne vem sicer zakaj, toda nikoli se nisem dobro razumela z nekom, ki mi je bil preveč različen. Ene pet let nazaj, malo preden sva začela z možem, se je nad mano ogrel nek 50 letnik, jaz sem jih tedaj imela 25 let in ne glede na vso njegovo prijaznost, duhovitost, vitalnost, skorajda najstniško zatreskanost, sem imela občutek, da gre pri njem bolj za sindrom druge pubertete, straha pred staranjem oz. glavnega junaka filma Lepota po ameriško. In zato mi ni niti malo žal svoje odločitve.
