Razlika v letih

Bonanza je napisal/aMoj dragi je od mene starejši 22 let. Mogoče se sliši veliko, ampak jaz na to nikoli ne pomislim, preprosto zato, ker tega ne občutim. Je nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju. S prejšnjimi fanti, ki so bili bolj ali manj moji vrstniki (ali pa nekaj let starejši), je bilo tako tako, bili so malo otročji. Ne rečem, da je njihova krivda, tudi jaz sem narobe izbirala ali pa v zvezi predolgo vztrajala.Jaz sem vedno bila zelo odgovorna in resna, oni pa ne. Zdaj sem našla človeka, ki mi odgovarja v vseh pogledih.  Zato se ne strinjam, da se nasprotja privlačijo, jaz sem iskala človeka, ki mi je čim bolj podoben in me razume. Zato mi je letnica na njegovi osebni  zadnja skrb. Ne vem sicer, kako bo čez leta. Vem, da najin odnos prinaša tudi vrsto skrbi in dilem (npr. otroci), ampak se bom z njimi ukvarjala, ko bo dejansko prišel čas za to. Vem tudi, da se bova znala zmenit.
Nekateri ljudje najin odnos sprejemajo čisto ok (so me pozitivno presenetili, prevsem starejši pa tudi moji prijatelji), so pa tudi taki (če sploh pustim ob strani razne poglede neznancev, prevsem raznih smrkljic, ki gredo po cesti in se očitno delajo norca), za katere sem mislila, da bodo razumeli, pa ne, in ne samo to, so me tudi zmerjali itd.
Na koncu koncev pa tako vem, da sva važna samo midva, ali kot pravi moja mama: "Če je tebi prav, mora biti pa še vsem drugim." 

moja ljubezen je 12 let starejša in pod tvoj post se lahko samo podpišem, predvsem o tvoji zrelosti(podobno je z menoj) in strinjanje o tem da se nasprotja ne privlačijo, mislim da več imaš skupnih lastnosti lažje je..dolgoročno...

seveda je super da počneš še veliko stvari brez partenrja, ampak glavne stvari, ko so pomembne za vezo, je pa kar fino, da so partnerska razmišljanja podobna, če ne enaka...midva naprimer sva prav kičasta, dokončujeva stavke drug drugega, počneva veliko skupaj, kardar primem v roke telefon, da bi ga poklicala(ali da mu pošljem sms), pa me točno takrat pokliče on in obratno...imava podoben način razmišljanja, o prihodnosti, podobno filozofijo, smejeva se podobnim stvarem...všeč mu je predvsem to, da sem za svoja leta zelo zrela, da pametno razmišlam, predvsem pa sem stvarna in vem, da se je za vsako stvar potrebno potruditi. in moram reči, da se oba nenehno trudiva. to je najin moto ter da malenkosti štejejo.

veliko mi tudi pomeni, da je že zdavnaj opravil z odraščanjem, da je dal ogromno izkušenj skozi, da se nanj lahko obrnem z vsakim vprašanjem, ima pa še eno fajn lastnost, namreč vsako stvar želi isti trenutek razčistiti, kar je plus temu, da ni zamer...in vesela sem, da je tisti otrok v njem še zelo živ, ker se dnevno na trenutke, (ko padeva v "obsedeno stanje smeha in krohota) do solz nasmejeva in reživa samo najinim foram, ali počneva take oslarije, da se včasih čudim, od kje se vzamejo...

seveda ima najina razlika v letih tudi malo slabše pridevnike, namreč se zgodi ob zelo stresnih in napornih dnevih(kakor vsakemu od nas), da zaspi na kavču že ob pol 10h ko bi se jaz še pogovarjala ali počela neumnosti..mapak so pa jutra zato toliko slajša

pa kaki pogledi na ulici, čeprav se mi zdi, da se razlike skoraj ne opazi, je namreč zelo mladostnega videza, so mu dali že 30 ali 28...medtem ko zame vsi pravijo da izgledam starejša, se ravi tam 28, 29..pa se potem zgliha...hehe....

prej sem imela isto stare ali največ 4 leta starejše in sploh pri slednjem, sem po treh letih veze prerasla njega in njegon način razmišljanja in odnos do življenskih stavri...in sem morala dalje...

tako da, midva razlijke v letih ne opaziva, in mislim, da jo bova vedno znala kompenzirati in stvari postaviti na pravo mesto, če bo kdaj kaj takšnega, da bi zaradi tega kdo od naju trpel...