Videla v živo večkrat, kaj lahko naredijo cigarete.
Vsem kadilcem priporočam, da kdaj obiščejo koga, ki ima KOPB ali pljučnega raka, da gredo mogoče obiskati pljučne oddelke bolnišnic ali se ozrejo okoli, če poznajo kakšnega pljučnega kadilskega bolnika in preživijo z njim kakšen dan ali dva. Čeprav vem, da nekaterih tudi izkušnja v živo ne strezni, ker živijo v zanikanju, da se njim to že ne bo zgodilo, da so zdravi, da imajo srečo, da imajo dobre gene ipd. Prepričajo se tako, da lahko dalje počnejo isto in ob tem mirno spijo. Čik ni vreden žrtvovanja mojega zdravja, kvalitete življenja in zdravja ljudi okoli mene. Enako velja za pitje alkohola in ostale razvade. Alkohol morda sovražim še bolj kot cigarete, ker povzroča razpad družin, nasilje, trpljenje otrok, ljudi lahko spravi na socialno dno in nezaslišano preveč se ga "pretaka" po Sloveniji.
































Ne kadim že 16 dni. Nikoli prej nisem niti probala nehat kadit, kadila sem 5 let približno 10 pa tudi do 20 cigaret na dan, govorila sem, da nikoli ne bom nehala in tudi nisem nameravala, sem uživala v kajenju in izgledalo mi je lepo, cigareti so mi celo dišali. 


Prej je bila tudi kar lepa dnevna doza, potem pa je pristal v bolnišnici ravno zaradi težav s pljuči, za kar je vzrok kajenje. Pri niti ne 27 letih. Nehal je na šus, zadnji čik je prižgal preden se je zaradi bolečin odpravil k zdravnici. Potem pa niti enega več. In ga tudi ni pogrešal, povsem brez težav je nehal. In tudi on pravi, da mu zdaj zelo smrdijo in na splošno se boljše počuti. Pa še denar ostaja v denarnici 











, odtegnitveni sindromi so bili tako hudi, da sem mislila, da bom bruhala, da o koncentraciji v službi niti ne začnem, ker sem bila kot zombie. 