Knjiga je splošno gledano OK, saj so osnovni principi vredu (upoštevanje nizkega GI, prepoved kombiniranja OH in M, pestrost jedilnikov, saj ne omejuje živil, vsaj ne pretirano, nepredelana hrana z veliko vlakninami ...).
Sicer pa se mi porajajo enaka vprašanja kot Ic3PrIncZ. Ne gre za golo definicijo, kam sodi kakšno živilo, ampak za dejansko sestavo. In večina živil je sestavljenih, kot npr. jogurt, mleko, sir, stročnice, oreški, mastno mastno meso in ribe ... kako je torej lahko jogurt beljakovinsko živilo, ko pa vsebuje (navadni, kaj šele sadni) za polovico več sladkorja kot beljakovin?
Ločevanje OH in B se mi zdi z vidika hujšanja nepotrebno kompliciranje, medtem ko je ločevanje OH in M ne samo zaželeno, ampak celo nujno. Fitnes tekmovalci, ki so lahko vsem vzgled hujšanja (glede izbora živil na dieti), saj uspejo priti na ekstremno nizek nivo maščobe, nikoli ne kombinirajo živil.
Tudi priporočeni obroki so mi malo sporni:
montignac priporoča:
zajtr, ki je sestavljen
- iz ogljikovih hidratov in beljakovin ALI
- iz beljakovin in maščob
kosilo, ki je sestavljeno
- iz beljakovin in maščob ALI
- iz ogljikovih hidratov z vlakninami
večerjo, ki je sestavljena
- iz beljakovin in maščob ALI
- iz ogljikovih hidratov z veliko vlaknin
Potem takem lahko jemo samo za zajtrk beljakovine, drugi in tretji obrok pa le še ogljikove hidrate? Četudi so vlaknasti in v tem smislu OK za dieto, telo potrebuje vsa hranila, sploh pa beljakovine. zakaj so beljakovine na dieti pomembne, sem pisala že v člankih, ki so objavljeni tudi na Planetu Lepote. In samo 3 obroki dnevno so premalo. Več je obrokov, bolj ohranjamo hitrost presnove, poleg tega je pri količinsko manjših obrokih večja verjetnost, da višek hranil ne bo šel v maščobo.
Strinjam se z vami - nikoli ne deluje samo en in edini princip, ki je osnova za neko prodajno uspešnico, ampak kombinacija večih, ki jih moraš znati izluščiti in uporabiti. Osnove bodo vedno delovale - to pa so na kratko manj kcal, veliko obrokov, manj OH, več B, zdrave maščobe in seveda trening
