Obremenjevanje z videzom in primerjanje z drugimi

loool

haha hvala za minuto glasnega smejanja ob temu stavku. si mi popestrila pavzo med dolgocasnim ucenjem se pa strinjam z napisanim

V poslovnem svetu je to tudi meni zelo pomembno, da je oseba urejena, kot je napisala niika. Prvi vtisi so lahko precej ključni in z urejenostjo na nek način takoj lahko prikažeš svoj karakter - da si skrben in da se potrudiš za posel.

Tisti pregovor "Dress for the job you want, not the job you have" po mojih izkušnjah v veliki večini drži.
In še kot zanimivost: isto opaža tudi moj fant (tudi za relacijo moški-moški).

Sicer mislim, da se ima redkokatera/i za 'popolno' in vsaka najdena sebi vsaj eno napako ampak bistveno je, da to napako najdemo samo me, ostali itak ne opazijo, opazijo pa nezadovoljstvo in nesamozavest, ki jo občutimo največkrat seveda čisto po nepotrebnem.

Mah... v poslovnem svetu se nekako strinjam, da že moreš biti kar se da urejen... drugače... pa skušam ločevati estetiko/higieno/zdravje.

Saj v redu... tudi jaz se nasmejim kakšni ali kakšnemu zgolj na podlagi videza... od 12letnic v 15cm petah, ki ne znajo hodit... do ljudi v belih nogavicah in prekratkih hlačnicah... ampak to je bolj tak neresen smeh... V osnovi mi je totalno ravno, kako kdo izgleda... Ne morem sodit človeka, samo na podlagi videza... Tako, da skuštrane, neobrite in prekomerno posončene... pač... stvar osebnega okusa, prepričanja... zakaj pa ne...

Pol pa je higiena... No.. tukaj sem se tudi naučila, da ni vse tako kot zgleda... Sem imela cimro (pa samo dobre pol leta, tako, da se nisem poglabljala v detajle)...Bila je prekomerne teže in je grozno smrdela od potu... (Oo... boljše, da se ne spomnem kako je bilo, ko sem se selila v sobo, ko sem vohala pot... in premišljevala keri tip, od tistih, ki so mi nesli robo, tako smrdi :)... no, na koncu je bila cimrina srajca na stolu)... Res... vonj, ki ti obrača želodec (res, boga),.... Ko je prihajala od šortnih dejavnosti je vedno dala šport. majce v 2 najlon vrečki... Punca je bila precej fizično aktivna, jedla kar zdravo in se tuširala minimalno 3x/dan, imela eno polico polno deodorantov, deo krem, itd... Poleg tega je bila še precej poraščena... če se je kak dan učila pa ni šla neki pretirano ven so se ji prav poznale pikice od brade... Drugače je bila pa super, karakterno, simpatična, prijazna. Imela je neke hormonske težave... No... na prvi pogled, bi jo verjetno marsikdo imel za zavaljeno, neaktivno, zanemarjeno in neumito žensko... pa ni bilo tako. Ravno nasprotno.
Po drugi strani opažam mojo mamo zadnja leta... Vid se ji je ful poslabšal oz. se ji konstantno menjuje... in npr. ful ne opazi, da ima kako vidno dlako preveč na obrazu... pa jo moram pol jaz pregledovat...

Na živce mi gre, ker se daje preveč pomena izgledu... Pač danes si nemaren, če nimaš obritih nog... čez 30 let pa boš verjetno nemaren, če si ne boš dal operirat orlovskega nosu ali če ne boš imel silikonskih vsadkov... čez 100 let pa upam, da si boš že lahko zdizajniral lastnega otroka po svojih željah :D... Ta škodljiva netoleranca do zunanjega izgleda je res tako v porastu...žalostno.

Res je, da na srečo obstajajo razni ipl-ji (ki pol kot tukaj berem še ne delujejo)... operacije....Ampak je finančno nedostopno večini... oz. ima večina neke bolj racionalne prioritete v življenju... Pol pa je še faktor poguma....

Verjetno gledam na vse to tako, tudi zato ker sem imela na estetskem nivoju precej smole... Samo pač rodiš se nekako... to podobo sicer lahko izboljšaš, samo obstajajo določene meje... Oz. nekateri štartajo že s precej boljšim... Po moje imajo povprečno lepi ljudje več potenciala in jim je v življenju lažje... No, saj o tem obstajajo tudi raziskave... Ampak isto je s financami... itd itd....z vsem pravzaprav.
Pol je odvisno od tebe samega kako boš to izkoristil.

Jaz sem se in se še precej sramujem svojega izgleda... Pa si ne morem pomagat. Npr: Dosti let sem skušala se ne smejat z odprtimi usti, pol sem se odločila, da bom s tem nehala... in rezultat? Mogoče mi res ljudje več ne morijo s tem, da sem žalostna, ampak me je npr. moj tata vprašal, če si umivam zobe (Ja, ful me je prizadelo, res... mislim, da sem se celo pol še cel večer jokala), ker jih imam naravno sivo-rumene (in bog ne daj vprašat zobozdravnika glede beljenja, ker pač škodi zobom... in pol imam že raje zdrave zobe)... in tako je tudi z ostalimi stvarmi...tudi bivši me je ful prizadel, ko mi je rekel, da so ene moje kosti na nogah najbolj ogabna stvar, ki jih je videl.... no to skrivam še zdaj in upam, da bom kdaj lahko šla odrezat, samo moja zdravnica ni niti minimalno navdušena nad tem... Ljudje itak opazimo pomanjkljivosti... pomembno je samo preusmeriti pozornost s čim drugim.
Je pa tudi ful pomembno kako kaj povedat osebi (sploh taki, ki ti je blizu), ki ima npr, kako pomanjkljivost - taki imamo že ponavadi slabo samozavest in nas mogoče lažje prizadene kak komentar na račun izgleda, kjer npr. nimaš vpliva .... tipa.. "Joj, imaš krive noge!"... "Ja... hvala za opozorilo.. v 25 letih sem tudi sama to opazila... " hmmmm
:)
No... lahko bi še pisala pa se bom ustavila, ker sem napisala že preveč. Ne vem kaj me je primilo.

mijauuu, saj se strinjam s tabo skoraj v vsem. Verjamem pa, da je veliko takih, ki lahko nekaj sami naredijo (nimajo probleme zaradi bolezni). Tudi sama imam napake, ki jih ne morem odpraviti drugače kot kirurško: mogoče bo malo smešno, ampak imam pri 49 kg (višina 164 cm) podpradek...ki pač je tam, ne morem nič...delam pa na drugih stvareh - postava, čvrstost zadnjice, odpravi celulita itd... in sem v 95% zadovoljna sama s sabo (naj se gre solit tistih 5%, saj noben ni popoln ). Enkrat sem tudi jaz dobila od atija pripombo, da imam klobasice okoli trebuha...pa sem se nasmejala in ga še malo napela, da sem izgledala noseča tik pred porodom pa sva se oba na koncu smejala ko neumna. Obrneš na hec...me je malo prizadelo, ampak vseeno ni to takšna grozna stvar, cenim mnenje ljudi okoli sebe. Vsaj vem, kaj si mislijo in če se da, poskusim to odpraviti.

Zakaj si ne bi pobelila zobe? Če to narediš parkrat v življenju, ne vem zakaj bi to tako zelo škodovalo...

 Btw: tvoj bivši je kakec si zasluži eno okol kepe

Samo pripomnila bi, da obstaja tudi kar nekaj raziskav, ki so dokazale tudi obratno, da je lepim ljudem težje v življenju. Odvisno kako gledaš na stvari. Meni se zdi, da se od lepih ljudi veliko več ali pa manj pričakuje. Velikokrat lepih žensk nikakor ne jemljejo resno, menijo, da so neumne in lahke, jih neprestano nadlegujejo itd. Tudi moškega velikokrat težje dobijo, ker se jih bojijo, ali pa dobijo le neke egote, ki jo imajo za okras. Prav tako imajo lepi ljudje manj prijateljev, ker so jim vsi nevoščljivi, bolj jih ocenjujejo in so pod večjim pritiskom, ker ljudje iščejo najmanjše napake na njih, da se potem boljše počutijo, ker dokažejo, da nihče ni popoln. itd. itd. Moje mnenje je vedno bilo, da je lepim ljudem v življenju težje, kot povprečnim. Zares grdih pa ne poznam...

+1 

Sem se kar prepoznala v tvojem opisu...nekaj dni nazaj sem tekla in sedijo na klopi neke avše porihtane od nog do glave z lasnimi vložki in popolnimi nohtki in ena pribije "ja kaj pa ta laufa, sj je že itak čist presuha"...ostalih nisem slišala, si lahko pa mislim, kako so me obrale...potem sem šla še enkrat mimo za vsak slučaj, če katera ni dobro videla...karkoli so že gledale

Kar se pa tiče napak, ki se jih ne da ravno rešiti: ma jaz sem se že navadila na te napakice in se znam kar dobro nasmejati...prste na nogah imam npr. čudne (dolge in predzadnja dva ukrivljena navznoter) in se s prijatelji dostikrat nasmejemo na ta račun...kaj pa čem druga?

No, zaradi zbadljivih komentarjev na račun suhljate postave se pa res ne gre sekirat. Jaz imam par pripravljenih odgovorov, ki so tekom let nekako spontano zrasli na mojem zeljniku, kadar mi kdo reče, da sem presuha.

Primeri:

1. Kadar kdo vpraša, če nič ne jem, da sem tako suha (najbolj tipičen komentar), odvrnem, da jem ob torkih in petkih in ker je danes npr. že sobota, je za ta teden to vse. To povem na očitno sarkastičen način in ponavadi se razprava tu konča, vsaj pri tistih, ki dojamejo sarkazem, če ga pa slučajno kdo ne in vrta naprej, češ zakaj tako, povem, da so pač časi taki, da je kriza in da moramo doma pazit pri hrani, da si lahko jaz kupim nove čevlje (in potem še pokažem svoje najnovejše čevlje, če jih imam slučajno obute). Ali pa rečem, da pač brez odrekanja ni mogoče priti do tako suhljate postave in da če jem vsak dan, se mi to takoj pozna na bokih (spet na očitno sarkastičen način).

2. Kadar kdo apelira na mojega moža, v smislu zakaj mi ne da nič jest, mu ponavadi kar oba odvrneva, da pri nas jemo tako kot pri beduinih; najprej se nahrani mož, žena sme pojesti ostanke, če kaj ostane, in ker moj ponavadi nič ne pusti, jaz ostanem brez (spet na sarkastičen način). Ali pa mož kar sam reče, da debele žene pač ne bo gledal in mi zato hrano skrbno pretehta, preden mi dovoli jest. Kdor ne dojame, si je sam kriv.

3. Če mi kdo reče ali skos samo telovadim, mu rečem, da seveda da telovadim in da mislim, da tudi njemu/njej ne bi škodilo, če bi kdaj naredil kak korak peš in si pridobil kakšno mišico (ta odgovor je rezerviran le za tiste, za katere precenim, da ne bodo pretirano užaljeni, malo so lahko).

Takšne in podobne odgovore imam vedno pripravljene, da jih stresem ven in se mi še ni zgodilo, da bi se ista oseba 2x vtaknila vame, če je dobila tak odgovor. Osebno menim, da je tak pristop učinkovitejši, kot če bi se začela zagovarjat v smislu, seveda veliko jem ipd., se mi zdi da dobijo še večji zagon, če vidijo, da si resno vzel pripombo in se skušaš na vsak način in z vsemi sredstvi zagovarjat. Še to, če mi kdo kaj takega reče iz očitne fovšije, si tega res ne ženem k srcu, ampak mi je v bistvu v kompliment (včasih se celo zahvalim za kompliment, čeprav vem, da ni bil mišljen tako, ampak zgolj kot zbadljivka) - vseeno boljše da drugi zavidajo vam, kot da bi ve zavidale njim.

Haha Summertime, s povprečno lepimi ljudmi, sem mislila povprečno lepe, brez kakih hudih napak... ne pa tiste hudo lepe... pač po moje imajo taki več možnosti, da naredijo kaj iz sebe... in se počutijo bolj priljubljene, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo delovanje... tudi če imaš ful več denarja imaš po moje večje možnosti, da narediš nekaj iz tega... seveda je pa spet vprašanje, če boš razvil tisti potencial, pravi vgib, motivacijo, našel spodbudo... in spet neverending če-ji...

Glede komentarjev o "suhosti" ... Mene pa to dejansko zaboli oziroma prizadane. Na primer ko gremo na kak družinski piknik in so vsi polni pripomb v stilu: "Joj, kako si pa ti suha!" Meni osebni ni všeč, da sem tako suha, ampak nič ne morem (čeprav sem zdaj bolj intenzivno začela delati v smeri, da bi imela nekaj kg več, ali pa vsaj malo več mišic), ne vem a oni tega ne dojamejo in dejansko mislijo, da bo to meni kompliment ali pa imajo resnično namen užalit. Mislim, da se ne zavedajo, da je to zame enako, kot da bi jaz njim rekla: "Joj, kako si pa ti debel!"

JoLynn čist hudo  si moram nekam na listek to napisat, čeprav mene nihče nima za pretirano suho, čeprav imam številko 34, bi radi videli, da bi bila še bolj suha.

Veliko rajši bi slišala opazko, če nič ne jem, kot pa kar posluša moja mami. Dela v banki in ja je bolj okrogla, ampak je neizmerno luškana, če bi bila suha bi bila po mojem zgolj stara in povešena, tako ima pa manj gub kot jaz. Ampak kako se to ljudje obnašajo, vsaj 1x na teden prijoka domov, ker ji stranke govorijo, da se je zredila, zanemarila itd. direkt v obraz, vsaj ena na teden! Je sicer res, da je bila moja mami v mladosti izredno lepa, vitka in elegantna ženska. Ampak saj še vedno je izredno lepo oblečena, vedno lepo naličena itd. samo ni več suha.

Sicer je za moje pojme sama kriva, ker si je uničila metabolizem še pa još, ko je tam nekje pri 30ih štela koliko listkov solate poje, zdaj pa ne more shujšati, pa četudi nič ne poje, ampak vseeno ne vem kaj ljudje razmišlajajo, ko so tako nesramni.