- mislim, da je to edino. Sicer sem pa v Barceloni pri dragemu poskusila en griz sladoleda, ki mi sploh ni bil posebno všeč, sem pa takoj dobila tisti znani občutek, da bi ga lahko pojedla cele tone, če bi nadaljevala.
Tule je še en zanimiv članek na to temo
Knjiga je res odlična. Govori o resni odvisnosti od sladkorja in kaj nam vse "uniči" v telesu. Ko si sladkosned in imaš kuhinjo polno sladkorja, je potrebno zelo veliko volje in energije, da se ga rešiš. December ni bil pravi mesec za to, bo pa zato januar toliko lažji, da se zopet (in upam, da tokrat za večno) odpovem sladkorju.
Uf, meni pa ta knjiga sploh ni bila všeč. Avtorica samo razlaga, da je sladkor nevaren, ne ponudi pa nobenih rešitev za odvajanje od te razvade. Poleg tega svoje trditve ne podkrepi z nobenimi raziskavami ... zgolj piše "po mojem mnenju", "menim", "prepričana sem" in pa "raziskave so pokazale" (katere?, kdaj?). Za moje pojme, zelo slabo napisana knjiga.
Sem si pa zadnjič zopet pogledala predavanje "Sugar: The Bitter Truth" (hvala, Anisja za link 
... to je lep primer, podkrepljenih in utemeljenih izjav (za razliko od zgoraj omenjene knjige) ter nato še sedem kratkih videov (istega profesorja), z naslovom "The Skinny on Obesity" - zanimivo.
Mogoče kdo ve oz. zna razložiti, ali in zakaj so alternative - kot npr. agavin sirup, kokosov sladkor, surovi trsni sladkor - kaj manj škodljive od običajnega rafiniranega sladkorja?
mene zanima, če ima katera kakšen nasvet kako se sladkorja odvaditi, sama sem po mojem namreč odvisna od njega, vsako izpitno obdobje praktično živim samo na sladkarijah, potem se počasi spravim k sebi, ampak je kmalu spet naslednje izpitno & so on...
Zdaj ne vem, a je to normalno, verjetno ni najbolj. Saj poleg tega (zdaj) jem čisto normalno, ampak vedno vedno še nekam cuker.večkrat na dan.
Se trudim, ampak pač ne gre :/ kako pa vam uspe?
Mogoče kdo ve oz. zna razložiti, ali in zakaj so alternative - kot npr. agavin sirup, kokosov sladkor, surovi trsni sladkor - kaj manj škodljive od običajnega rafiniranega sladkorja?
Po eni od teorij (Savina Atai) zato, ker običajen sladkor dvigne nivo inzulina v telesu, kar poveča občutek lakote na splošno, moti hormonska ravnovesja ipd. Meni osebno je to dovolj dober razlog, da se ga izogibam.
Mogoče kdo ve oz. zna razložiti, ali in zakaj so alternative - kot npr. agavin sirup, kokosov sladkor, surovi trsni sladkor - kaj manj škodljive od običajnega rafiniranega sladkorja?
Po eni od teorij (Savina Atai) zato, ker običajen sladkor dvigne nivo inzulina v telesu, kar poveča občutek lakote na splošno, moti hormonska ravnovesja ipd. Meni osebno je to dovolj dober razlog, da se ga izogibam.
Katerikoli sladkor (s tem mislim na glukozo, fruktoza je druga zgodba) dvigne nivo inzulina v telesu. Mogoče je s tem mislila, da ima višji glikemični indeks kot npr. med ali javorjev sirup. Se mi pa vseeno zdi, da bi potem mogla to malo bolje razložiti, ker stavek, da samo "običajni sladkor dvigne inzulin", je zame zavajanje. Tudi to, da s tem poveča občutek lakote, je zelo čudno napisano. Nekdo, ki ima osnovno znanje o glikemičnem indeksu in nihanju koncentracije glukoze in inzulina v krvi, bi jo morda že pravilno razumel, ostali pa verjetno ne. Zato res ne maram takih trditev kar tja v tri dni, ki se ne opirajo na neko osnovno strokovno razlago oz. znanje.
Po mojem je glavna razlika med belim - rafiniranim sladkorjem in rjavim - nerafiniranim sladkorjem, agavinim oz. javorjevim sirupom, medom ... v pridelavi oz. predelavi. Nerafiniran sladkor npr. je bolj "zdrav", ker vsebuje manj kemičnih snovi in drugih dodatkov, bolj sprejemljiv je tudi z ekološkega vidika. Torej, hočem povedati, da je glukoza v belem sladkorju in medu (ali kakršnemu koli drugemu nadomestku) enaka - glukoza je pač glukoza. Gre se za to, kaj poleg glukoze, se v tej stvari še nahaja (fruktoza, minerali, antioksidanti, pesticidi, potencialno toksične snovi ...)
Razlike med belim in rjavim sladkorjem praktično ni, kot se to zelo rado poudarja in rjavi sladkor ni nič bolj zdrav kot beli (iz prehranskega vidika gledano na kemijsko sestavo obeh, se rjavi razlikuje od belega tako malo, da ni vredno omembe). Rjavi samo ni prečiščen, zato je rjave barve in ima zato nekatere boljše senzorične lastnosti od belega, prehransko gledana pa sta oba isti shit.
Mogoče sem se malo narobe izrazila. Kopirano iz današnjega izziva:
"Bel sladkor je strup, ki nam črpa minerale in vitamine iz zalog organizma; a ni samo zato ‘sovražnik’, ki ga je potrebno dokončno izločiti iz našega jedilnika. VSAKIČ, ko se nam poviša inzulin se aktivirajo škodljivi procesi, ki nas starajo, ter povzročajo gube. To je blazen stres za nas, zaradi česar se zablokira tudi imunski sistem in celotna regeneracija, proizvodnja vseh hormonov pa je motena."
"Zato bel sladkor, rjav sladkor, javorjev sirup, med, fruktoza, koruzni sad … nimajo kaj početi v naših sladicah. Med je zdravilo, ki se ga uživa terapevtsko, ne pa za slajenje.Tudi agava ni ok, previsok delež fruktoze ima in povzroča vrenje (iz nje delajo tekilo); le občasno in le presno-temne barve si lahko privoščimo."
Vzeto iz konteksta za pripravo presnih sladic, da ne bo neke velike zmešnjave
Tudi tale sestavek ne deluje ravno znanstveno. Prenapihnjeno in napisano enostransko. Sploh pa tisto, da fruktoza v agavi povzroča vrenje. Napisati kaj takega kot dokaz proti uživanju sladkorja, je totalno nestrokovno in nima nobene povezave v zvezi neuživanja sladkorja in delanjem tekile.
