 Seveda imamo Slovenci tudi največjo kranjsko klobaso na svetu
|
Slovenci se v svetu radi pohvalimo tudi s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Proizvajalci lahko od leta 91 imena lokalnih specialitet tudi zakonsko zavarujejo, vendar pa ima takšno pravno zaščito le nekaj slovenskih izdelkov. Kmalu bo kot živilo tradicionalnega ugleda zaščitena tudi kranjska klobasa, ki jo bodo morali v bodoče proizvajati po enem samem receptu.
Ko bo zaščitena, se bo moral vsak, ki bo želel proizvajati kranjsko klobaso, vključiti v združenje proizvajalcev kranjskih klobas in dovoliti nadzor nad proizvodnjo. Zaščitena bo kot živilo tradicionalnega ugleda. To pomeni, da bo tradicijo njene pridelave potrebno upoštevati na celotnem območju Slovenije, določiti recepturo in način proizvodnje, prabi Boris Jež iz Gospodarskega interesnega združenja Meso in izdelki. In čeprav zgodovina kranjske klobase ni natančno raziskana, kroži o njej precej zgodb.
Etnolog Janez Bogataj pravi: "V Naklu pri Kranju krožijo zgodbe kako se je v gostilni pri Marinšku ustavil avstrijski cesar Franc Jožef, si zaželel klobaso in so rekli: Imamo samo neko navadno domačo klobaso , ko jo je pa ugriznil je pa rekel, pa to ni navadna klobasa, to je vendar kranjska klobasa."
Prava kranjska klobasa, ki je začinjena le s soljo, poprom in česnom, mora biti kuhana in ne pečena, postrežena z gorčico, hrenom in žemljo. Strokovnjaki z biotehniške fakultete, ki sodelujejo pri zaščiti, najprej ocenijo hladno klobaso. Dr. Božidar žlender z Biotehniške fakultete pravi, da je predpisano, tudi, kakšno meso mora vsebovati kranjska klobasa. "Kranjska klobasa mora imeti tri do štiri deleže mesa na en delež slanine. Paziti je treba da meso ni pregrobo ali prefino zmleto. Videti moramo mozaik in paziti da je meso pravilno očiščeno, da ni kakšnih žil ali veziva."
Ko je klobasa narejena ocenijo še vonj ter okus, najpomembnejši lastnosti, ki ju mora imeti prava kranjska klobasa |