Surova špinača - da ali ne?

Glede vprašanja surove/kuhane špinače nimam pojma, ampak meni pa nikoli ni bilo jasno, zakaj se že skuhane in ohlajene špinače ne sme še enkrat pogrevati?

Saj sem dala strupeno v narekovanje, ker je malo premočan izraz.... pač so mi celo otroštvo trobili, da jo je treba toplotno obdelat, da je potem užitna in me zanima, koliko je resnice v tem. Doma imamo na vrtu drugače tisto špinačo, ki ima male lističe in jo sproti obiraš, pa se mi zdi škoda, ker je vsako leto veliko gre v nič, ker ni redno v uporabi.

Glede stročjega fižola pa ne vem. V bistvu se sploh ne bi spomnila, da bi ga jedla surovega. Je bil obravnavan kot stročnica, ki se naj bi pač pokuhala... hm. Po drugi strani pa se mi zdi, da je v zadnjih parih letih bila strupena, neprimerna itd. že skoraj vsa zelenjava in sadje - ali ima preveč ali pa premalo vsega. Potem pa se naj človek znajde

Tole s pogrevanjem pa še nikoli ni bilo v uporabi ali pa zeeeeloooo redko. Ko je na sporedu, hitro zmanjka in ni potrebe po pogrevanju Drugače pa mislim da je finta v neki kemijski reakciji, ki nastopi in se naj bi tvoril nekakšen rakotvoren element. To je takšna čisto laična razlaga, ki je ostala v glavi. Kakšen kemik ali strokovnjak za hrano bi pa kaj več znal povedati ali drži.

Stročji fižol je sigurno strupen surov in ga je treba skuhati, za špinačo pa ne vem ... Jaz si jo dam v smuti. Mislim, da je problematična v velikih količinah, npr. če bi vsak dan jedla solato iz špinače (velike količine). Jaz sem prepričana, da je domača bio špinača/blitva zelo zdrava, s kuhanjem pa se izgubi večina vitaminov, tako da jo raje jem svežo, ampak zmerno.