Kako težko je dandanes sploh dobiti normalno punco!

Podpis in tudi glede tistega glede" žensk, ki se jim sfuzla" - sem videla dovolj primerov okrog sebe in vedno so kakšni vzroki.

Jaz bi samo še poudarila PRILAGAJANJE. Ker nihče ni ves čas popoln ... jaz zase vem, da sem včasih prava tečnoba, ampak moj to potrpi in obratno, tudi mene kdaj kaj moti pri njem pa potrpim, seveda. Je pa treba pravi čas povedati, kaj te moti in razčistiti, ker če gre za manjše zadeve se lahko ljudje precej spremenijo - ker če ne vedo, da te kaj moti, se pa pač ne bodo. Npr. ko se pritožuješ, da kakša samo leži kot hlod - si ji kdaj odkrito povedal, da te to moti, da imaš občutek, kot da ji nisi zanimiv ali karkoli že? Velja pa to za kakšne manjše navade, ki lahko postanejo zelo tečne in moteče, ne da bi hotel spremeniti cel karakter.

ThinkyBinky (a je to una koala iz risanke?)

Nič mi ne fali.

Sploh nič ne zahtevaš. Ti sploh ne veš kaj hočeš.

Ne zamerit, če sem iskrena. Očitno nisi pripravljen za resno zvezo. Vse te zahteve po popolni ženski so le dober (v tvoji glavi) izgovor, da se ti ni treba vezat, ``ujeti

Najprej naj povem, da sestrinjam z mnenji Romy, Tanje in Sydelle.

Torej, tvoja pričakovanja so po mojem mnenju čisto normalna, želiš si nekako normalnega odnosa z nasprotnim spolom in hkrati ne deloholika. Torej, da preživita skupaj nekaj dragocenega časa, da se imata rada, .... vse kar je že našteto bilo večkrat v tej temi.

Pomoje ni razlog ne v tebi konkretno, niti v puncah. Razlog je čisto preprost: malo preveč si želiš resno zvezo, prepusti se toku in kot drugo ne išči ampak spoznavaj ljudi. Pojdi na kakšna študentska srečanja, pred- in poizpitne zabave, tam se veliko ljudi spozna npr. iz faxa, ki imajo podobne cilje. Pojdi med ljudi in se ne obremenjuj ob pogledu na vsako punco, ki ti pade v oči, kaj pa, če je ona prava

Pa še to ob resni zvezi ne pričakuj 5x dnevno sexa ali obsedenosti s sexom...to je zame pač sex maniak aka obsedenec, in ne poznam takšnih punc.

Še besede mojega fanta (malo za hec mal za res): so punce za resno zvezo s katerimi se je možno pogovarjat, so lepe in pametne, z lepo postavo, prijazne...ja ideal In punce, ki so samo postavne, če je lep obraz toliko bolje in so le za zabavo - sex. Jaz sem sicer blizu ideala zanj, vendar vsekakor nisem popolna. Znam bit tečna, znam bit pravi vrag, znam mu gnjavit...znam mu pa tudi kaj skuhat, se pogovarjat, mu stat ob strani (upam, da sem uspešna). Hja, tudi on mi zna pihat na dušo in mi hkrati skakat po glavi, ampak nama je lepo in luštno.

V glavnem sprosti se...ne rečem, da iščeš ideal...ker se s tem ne strinjam. Po mojem mnenju le hrepeniš po neki zdravi in normalni zvezi...vendar moraš vzeti v zakup tudi to, da se ti ne bo nobena iz nebes vrgla v naročje. To se je zgodilo le meni In zato me še zdaj rit boli, ker sem trdno pristala

Pa še to: navidez srečna razmerja...niso nikoli navidez srečna. So le srečni z občasnimi težavami in nesporazumi, ki se hitro zgladijo in živijo srečno dalje in nesrečna razmerja, kjer je eden od partnerjev posesiven, zaščitniški, ljubosumen, že skoraj verbalno ali fizično nasilen in se drugi partner ne opogumi oditi. Na videz vsi delujejo kot en: happy end movie.

Upam, da boš kmalu najdu svojega angelčka

PS: Kiely a ni TBinky on iz telebajskov???

^ ojej Angel Eye, sej res. 

Se podpišem kar pod Strychnine in Tanjo.


Kako pa ti in tvoj kolega vesta, da se jim je 'odcufalo' brez razloga? Kako veš, da je bilo super razmerje? Ne moreš vedeti, ker nisi bil ti v tem razmerju in če je prišlo do tega, potem očitno že ni bilo vse tako super-duper, kot je videti tebi in njemu, ki sta samo zunanja opazovalca.


Tule pa moram pristavit svoj lonček. Tudi jaz sem po daljšem času zaključila eno zvezo, za katero sem potem še dolgo (od nepoklicanih, seveda) poslušala, da kaj mi je pa manjkalo, da sva imela super razmerje, kaj me je pičilo... Pa se mi ni niti najmanj odcufalo, kvečjemu sem šele takrat prišla k pameti. Včasih pač rabiš nekaj časa, da ugotoviš, da nekaj ni dobro zate, čeprav po nekih splošnih merilih sploh ni slabo. Ampak guess what, svoje življenje živim jaz, zato ga živim samo po svojih merilih in mi gladko dol visi, da si zunanji opazovalci mislijo, da se mi je odcufalo.


Ljudje smo takšni in drugačni in za moje pojme smo vsi normalni (za voljo debate spreglejmo nianse in ekstremne primere), nismo pa vsi primerni za partnerja eden drugemu.

Lubenica, ne zameri, samo glede tega dela se ne morem najbolj strinjat. Tukaj s(m)o kriva dekleta sama, ker to pustimo. Nekako avtomatično se nam zdi, da se prilagodimo fantu, hodimo v njegovo družbo, svoj del prijateljev, hobijev (česarkoli pač) pa zanemarimo. Potem ko gremo narazen, je seveda fant vsega kriv, a po mojih izkušnjah delamo/jo to same.
V primeru pa, da fant kaj takega od nas brezpogojno pričakuje / zahteva, pa imamo možnost iti takoj stran, a večina takih deklet ostane pri fantu, češ, saj bo boljše...
Da ne govorimo, koliko pa je punc, ki se izgovarjajo, češ, da jih fant kam ne pusti, v resnici se pa njim ne ljubi nikamor brez njega...
Tukaj, moramo priznat, je del krivde na nas samih. Mi smo aktivni ustvarjalci svojega življenja v tem pogledu.


Se ne bi mogla bolj strinjati z napisanim Žal poznam vse preveč punc, ki so se (povsem po svoji volji) popolnoma podredile fantu in zanemarile tako svoje prijatelje kot hobije. O tistih puncah, ki pa vztrajno zagovarjajo svoje fante ki jim dejansko prepovedujejo določene stvari (žuranje, druženje s prijatelji) pa se sploh ne splača izgubljati besed.

Vprašanje, s čim je nekdo zadovoljen:

1. s tem, da 'niti ni tako slabo' in mu/ji je najpomembneje, da je v zvezi (vse, samo da ni sam/a) - mnogo takih bo ne glede na to, ali so bili v pretekli zvezi nekaj tednov, mesecev ali pa let v roku nekaj tednov našlo novega, ker pač ni hujšega kot biti malo sam (in pri tem se vprašam, kako 'globoka' je bila prejšnja zveza (ne glede na trajanje), če si lahko čez par tednov z drugim??? Ampak morda/najbrž sem pa jaz čudna in starokopitna);
   
2. s tem, da 'je super' - kar pa ne pomeni, da je eden ali drugi brez napak, da je vedno vse perfect, da se nikoli ne spričkata, da nobeno področje ne šepa ... ampak partnerstvo (btw., ta beseda kaj pove?) je tudi to, da si partenrja stojita ob strani tudi če kdaj kaj ne štima, če ima eden težave pri tem in drugi pri onem. Ker jih premostita skupaj.

In po tvojem pisanju, ThinkyBinky, sem dobila občutek, da ti je karkoli takega odveč. Ena ima take težave, druga drugačne, tretja spet tretje ... in to kao ni tvoja stvar.
Če dam kar tvoj primer: leži v postelji kot klada: si ji povedal, da to ni to? Si morda pomislil, da je bila lahko v preteklosti zlorabljena? Da je bila morda tako strogo vzgojena in se ne more sprostiti? Če ne gre za prvo, za kar bo verjetno potrebovala strokovno pomoč, ji bo morda pomagal že pogovor, razumevanje, potrpežljivost. Si naredil karkoli v tej smeri?
Ali pa: ima komplekse: kakšne? Zakaj? Morda je vzrok globlji in leži v vzgoji, norčevanju, ko je bila še otrok ipd. - in mislim, da dandanes že vsak ve, da nam travmatične izkušnje, ki jih doživimo kot otroci, pustijo najhujše posledice.

Vse našteto je le 'hint' - ne vem, kako si reagiral, ampak po tvojem pisanju sodeč si si ob prvi težavi mislil "ah, ta ima pa komplekse/leži kot klada/vstavi po želji, jaz se s takimi ne bom ukvarjal, ker hočem 'normalno' punco".

Sori, ampak če je zate to to, lahko povem samo še to, da jaz takega, ki bi ob prvem problemu 'stisnil rep med noge', že ne bi hotela. Zame je partnerstvo res partnerstvo in vsak ima svoje komplekse in težave, take in drugačne in bistvo partnerstva je (tudi) v tem, da eden drugemu stojita ob strani tudi ob težkih trenutkih in problemih.

Sicer pa imam občutek, da naši odgovori našemu fantu niso preveč všeč in ga ne bo nazaj.

In, koliko osebnih sporočil si dobil?