Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Kako preboleti in kako ravnati?

Pojdi na stran 5 , 6 , 7 , 8 , 9 , 10 , 11
malalumpa
Starost: 36Pridružen: 21. okt 2010Prispevkov: 212Kraj: na lepšem :)Status:Offline
Objavljeno: 16. okt 2012 20:48
Povezava do prispevka
Minilo je premalo časa, da bi lahko vse skupaj predelala. Čez pol leta se boš zagotovo počutila boljše in boš vedela, da je to kar se je zgodilo z bivšim nekaj dobrega zate.
Elle, mislim, da se super držiš, le tako naprej.
Če pogledam nazaj, sem po šestih mesecih imela občutek da sem super, da sem prebolela, celo zaljubit se mi je uspelo v durgega in je na tem tut ostalo... Ampak sedaj vem, da sem bila koma na polovici svoje poti imenovane prebolevanje.
Sedaj, po dobrem letu, lahko rečem da sem ga resnično prebolela.
Še vedno se, sicer zelo redko, spomnim nekaterih malenkosti iz prejšnje zveze. Pa ne z obžalovanje ali s tem da bi želela sve ponoviti. Ne, je pač spomin in to ostal za vedno.
Srečala se nisva in upam, da se tudi ne bova. Mislim, da določenih stvari nikoli ne pozabiš ali? No, povejte tiste, ki ste to že dale skos. Smile

0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 17. okt 2012 16:51
Povezava do prispevka
Kaj pa vem... jaz mislim da POZABIT ne moreš zares nikoli... razen če zgubiš spomin ali kaj... ko si več let v neki zvezi - spomini ostanejo pa če so dobri ali slabi. Ne moreš kar ostati brez spominov ali da kar nekaj pozabiš ali kaj... Ne vem, moje mnenje... vem za zvezo, ki ni trajala tak dolgo, pa je bila še pred to zadnjo zvezo in je ziher več 10 let nazaj, pa se določenih stvari še vedno spomnim za nazaj kot da bi bilo 10 minut prej. Določenih stvari pa se ne spomnim več tako zelo... kaj pa vem... s časoma, z leti mogoče zmes kaj zbledi, a da nekaj pozabiš - po mojem da ne gre.

Bi bilo pa fajn, da se oglasi kakšna, ki je po mnogih letih zveze zdaj samska (ali v novi zvezi) in pove še svoje izkušnje.
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
dalichka
Starost: 40Pridružen: 15. jun 2007Prispevkov: 554Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 18. okt 2012 5:01
Povezava do prispevka
No, pri meni se je zgodba precej razjasnila. Pred kratkim sem izvedela, da je bil razlog za to, da je prekinil zvezo - nova ženska. Ko vse skupaj "povežem", se je vse skupaj začelo odvijati že mesec, dva preden je prekinil z mano. Zdaj vsaj vem zakaj se mu je tako mudilo, da je vse kar ga je spominjalo name umaknil iz stanovanja.
Prej sem si tako očitala vse razloge, ki jih je navedel za razpad ...
Upam, da mi bo ta informacija pomagala, da bom lažje prebolela ... Ne morem verjeti, da so nekateri ljudje tako brezčutni Unhappy
0
Nazaj na vrh
eye
Starost: 42Pridružen: 4. okt 2011Prispevkov: 832Kraj: ZasavjeStatus:Offline
Objavljeno: 18. okt 2012 8:07
Povezava do prispevka
Mojo prijateljico je kakšna 4 leta nazaj fant zapustil prav tako po 7 letni zvezi. Skupaj sta bila od 20. leta in ona je že načrtovala skupno prihodnost, selitev v novo stanovanje, otroka itd, tako da sploh ni opazila ko se je oddaljeval od nje in je bil zanjo res velik šok, ko jo je zapustil zaradi druge. Takrat vem, da ji je bilo res hudo in je potrebovala veliko družbe in da je bila ves čas zaposlena...dejansko ni bila čisto nič doma, po službi takoj ali na kakšno kavo, ali peš, vpisala se je na različne tečaje in potem s časoma nekako prebolela, spoznala novega partnerja, s katerim ima sedaj že otroka in kolikor ji je bilo takrat za umret hudo, pravi, da zdaj vidi, da je moralo biti tako. Šele pri tem partnerju vidi, da je res zadovoljna in da prejšnji enostavno ni bil pravi, je bil pa definitivno dobra izkušnja in preizkušnja.
 
Delichka, Elle11, pošiljam objemček (bi ga prilepila pa ne najdem  ).
Delichka, kakor je težko slišati resnico, ampak je bolje, da jo veš, kot pa da bi iskala napake pri sebi. Res pa je grdo od njega, da ti ni že takoj povedal kakšen je pravi razlog....
Življenje je lepo :)
0
Nazaj na vrh
JoLynn
Starost: n/aPridružen: 17. nov 2010Prispevkov: 1285Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 18. okt 2012 11:37
Povezava do prispevka
To se mi zdi res grdo, da partner ob razpadu zveze ne pove pravega razloga za svojo odločitev in navaja neke banalne razloge ter po možnosti še okrivi drugega partnerja. Sama bi bila sigurno najbolj prizadeta, če bi me zapustil zaradi druge ženske, a bi vsekakor želela vedeti resnico, če ne drugega zato, da ne bi vzrokov iskala pri sebi in se kesala zaradi svojih dejanj. Izvedeti nekaj takega več mesecev po razhodu in po možnosti mimogrede on neke tretje osebe je sigurno velik šok in čas prebolevanja po nepotrebnem le še podaljša. Zato obsojam vse, ki vsaj ob razpadu zveze niso iskreni, če že prej niso bili.

Dalichka, Elle11 in vse, ki trenutno preživljate nezavidljive trenutke pa vam želim vse lepo in da bi kmalu našle nekoga, ki bo vreden vaše ljubezni. Hug BTW, je katera pomislila na kakšne spletne zmenkarije, a la ona-on? Vsekakor si je treba najprej vzeti čas zase in preboleti, ampak meni se to sploh ne zdi slaba ideja. Sigurno je tam tudi kakšen fajn dečko, ki ima/ je imel zlomljeno srce in ki ga drugače nikoli ne bi spoznale. Poskusiti ni greh, sama bi se tega sigurno poslužila, če bi bila samska. Če ne zaradi drugega zaradi zabave in sklepanja novih poznanstev (morda boste na teh skupnih eventih, ki jih prirejajo spoznale tudi kakšno prijateljico, ki je prav tako kot ve samska in željna druženja). Thumbs Up
0
Nazaj na vrh
malalumpa
Starost: 36Pridružen: 21. okt 2010Prispevkov: 212Kraj: na lepšem :)Status:Offline
Objavljeno: 18. okt 2012 15:22
Povezava do prispevka
No, ko smo že pri razloga za razpad zveze, meni tudi moj bivši ni želel povedati zakaj se je spremenil do mene in zakaj se "čudno" vede. Ves čas sem globoko v sebi čutila da sva se razšla zaradi druge ženske, dokazov še danes nimam, niti jih ne rabim. Seveda je možno da se motim, samo dvomim, ker ne vidim kaj bi drugega bil razlog. Meni se zdi, da si partnerka zasluži izvedeti resnico o razlogu za prekid zveze od svojega partnerja in vsi tisti, ki si ne upajo povedati resnice so zame slačbiči brez svojega Jaza.
Tudi jz vidim, da se je moralo končati in hvala Bogu da se je, ker z njim ne bi bila nikoli srečna.
Bolj ko razmišljam o vse skupaj, bolj se mi dozdeva da spomine imaš in so kakršni so, mogoče vmes zbledijo ali ti niso več pomembni...
Držite se punce!
0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 18. okt 2012 20:18
Povezava do prispevka
Ohjej... včeraj sem slišala, kako od bivšega mama baje okrog razlaga, da mi je ON hotel nuditi moralno podporo, ko me je pustil in mi je za par dni umrla še mama. Mislim, halo?!?!? Saj vem, da je brezveze, da se jezim, da škodim sama sebi in vse, da tisti, ki me poznajo, vedo kaj je res, tisti ki pa niso pravi prijatelji pa itak ne bodo verjeli, četudi jim razložim resnico. Kakšna moralna podpora? A je moralna podpora to, da me ni nikoli poklical in me vprašal če še živim? Da se ni nikoli ponudil, magari pogovoriti o mami??? Okej, čudna tale moralna podpora, ja..

AH, brezvzeze.... Problem je, da sem se jaz ogromno presekirala "kaj sem naredila narobe" in kaj sem jaz storila, da je šlo tako kot je šlo. Okej, prišla sem do določenih spoznanj, da sem ga preveč ljubila, da sem se preveč trudila. Da bi mu morala pustiti več prostora. Najbrž. Ker sem si želela skupne prihodnosti, otroka itd. Vendar sem uvidela, da ne bi mogla ničesar več storiti, ker njemu ni bilo do tega. Najbrž. Vse bolj se je oddaljeval, vse več časa preživljal s prijatelji, če me ni videl teden dni, mu je bilo vseeno. Saj sem slutila, da gre vse k vragu, samo priznati si nisem hotela, sem se oklepala svoje domišljije, iluzije. VEM, da ni pravi zame. In morda zdaj bolj postala kristalna verzija sebe... in zdaj vem, da je tako prav. Kar ne pomeni, da mi je vseeno zanj... Še vedno je nekje tam... ampak bo čas naredil svoje. ... Vem.

Vem pa, da sem postala veliko bolj močna kot sem bila prej. Skozi vse, kar sem prešla - do sedaj - lahko sem prekleto ponosna nase, da sem še tu.. In vem, da grem jaz lahko mimo njega z dvignjeno glavo. Nimam se ničesar sramovati. Sem dobra oseba, zdaj po vsem tem še veliko boljša in ni me sram. Ker me ničesar ne more biti sram.
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
malalumpa
Starost: 36Pridružen: 21. okt 2010Prispevkov: 212Kraj: na lepšem :)Status:Offline
Objavljeno: 19. okt 2012 22:29
Povezava do prispevka
Vidim, da imava midve z Elle zeloo podobno zgodbo. V večini stavkov se najdem, kot če bi jih jz napisala.
Moj je tudi na koncu zveze šel na pijačo z kolegi in povedal da pride k meni, nakar me je klical da ga ne bo, da je pijan... Bla, bla. No, potem sm ga dobila da se mi je lagal in je zame bil konec.
Kar drugi pravijo, naj vam bo vseeno, me vemo kar je res. Jz ne vem kaj bivši govori o meni, niti me ne zanima.
Vse se zgodi z razlogom, da postanemo še boljše kot smo že.
Zvečer komot zaspim, ker imam čisto vest in to mi je najbolj pomembno. Vem, da sem se po svojih najboljših močeh trudila za zvezo, ampak očitno njemu ni bilo v interesu. Včasih se vprašam ali me je imel sploh kaj rad, nato vidim da mi to nič ne koristi in preneham o tem razmišljati...

0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. okt 2012 13:35
Povezava do prispevka
malalumpa, jaz se večkrat zamislim nad tem: če me je imel rad. Za prve leta zveze lahko dam roko v ogenj, da me je imel rad. Prisežem, da sem čutila to. Ne vem, morda sem čuden tip osebe, jaz sem ga večkrat vprašala, če on čuti, vidi, da ga imam rada. In mi je večkrat rekel, da ja. Da vidi, da mu izražam ljubezen (pa tu ne govorimo o besedah, o dejanjih, ki jih nekdo naredi iz ljubezni). On mene tega ni spraševal. V bistvu si včasih očitam, da ne vem kdaj me je nehal ljubiti. Prisežem, da se to ne more zgoditi čez noč, ko mi je tisto jutro povedal, da noče več biti z mano. Kdaj pa se je začelo dogajati, kdaj se je zgodilo? Vem, da on mene nima rad... iz ljubezni tudi požreš svoj ponos, ne pa da te nikoli niti za sekundo ne zasrbi za osebo, ki gre skozi življenjske preizkušnje... mislim, potem ti že mora biti popolnoma vseeno za to osebo, mar ne?

Večkrat sem razmišljala o tem, da se je full spremenil po tistem, ko sem lani izgubila službo. In po tragični nesreči njegovega brata..... kdaj pa me je nehal ljubiti?!??!

Okej, samo razmišljanje. Nič očitanja. Je že moralo biti tako... na trenutke, momente mi je zelo hudo.. .vendar vem, da se pa jaz nimam kaj sprehajati po mestu s povešeno glavo. Prav jaz bi jo lahko imela dvignjeno...
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
iza
Starost: 122Pridružen: 17. jan 2007Prispevkov: 4988Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 22. okt 2012 14:09
Povezava do prispevka


Elle11 je napisal/aVem pa, da sem postala veliko bolj močna kot sem bila prej. Skozi vse, kar sem prešla - do sedaj - lahko sem prekleto ponosna nase, da sem še tu.. In vem, da grem jaz lahko mimo njega z dvignjeno glavo. Nimam se ničesar sramovati. Sem dobra oseba, zdaj po vsem tem še veliko boljša in ni me sram.

Elle11, jaz le od strani spremljam tvojo zgodbo in moram reči, da že ko te spremljam tu gor, opazim napredek (kaj šele v RL). Tudi jaz sama sem imela zgodbo, v nekaterih vidikih zelo podobno tvoji. Čestitke za tako razmišljanje in le tako naprej . Marsikateri punci si lahko za zgled!

0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 22. okt 2012 14:55
Povezava do prispevka
Iza, hvala. Sicer ne vem kakšna je tvoja zgodba (mogoče mi lahko kaj namigneš, napišeš ZS), ker prej nisem ne vem kako spremljala foruma, priznam. Zdaj se večkrat znajdem gori... Tako da... upam,da si zdaj dobro...

Zdaj če sem vzor... hja ne vem... ampak se nekako prebijam skozi vse to..

Hvala vsem, ki me bodrite z besedami.
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
Tikka
Starost: 42Pridružen: 11. maj 2005Prispevkov: 14022Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 29. okt 2012 14:04
Povezava do prispevka
Elle11 komaj čakam da boš, ob pravem času, enkrat v bližnji prihodnosti napisala, da je bilo to, da te je zapustil najboljša stvar, ki se ti je zgodila v življenju 

Just keep believing, dobro ti gre.



Per Aspera ad Astra
0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 29. okt 2012 22:37
Povezava do prispevka
Tikka, bomo videli....

Danes sem ga srečala... sicer ne vem, če se to vidi, ampak noge so se mi tako zatresle, da sem še 10minut kasneje videla, da komaj stojim, tako so se mi tresle... Kasneje je bilo že okej....

Sem pa ponosna na to, da sem tu, kje sem.... Da sem preživela zadnje mesece... me je pa zadnjič nekdo vprašal, če ga pogrešam... ga... vsak dan... čisto vsak dan se spomnim nanj... še vedno.
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
niika
Starost: n/aPridružen: 20. avg 2008Prispevkov: 486Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 30. okt 2012 9:19
Povezava do prispevka
Elle11, saj to je normalno...je pa res bedno, ko že misliš, kako fajn ti gre, potem ga pa srečaš in se ti želodec kar obrne...not a good feeling  tudi pri meni je bilo podobno pred 7 leti, ko sem že kolegicam razložila, kako mi je super in oh in sploh, ker sem dala skozi in mi je vseeno...potem ga pa 10 min zatem srečam...naenkrat je bilo 60 stopinj v ozračju in da bi pokazala, kako sem ok, sem še poskusila malo zahopsati (bi mi skoraj uspelo, če ne bi bilo neke drevesne korenine direktno pred mojimi nogami) in sem se še malo nasmejala (čeprav sem verjetno izgledala kot ena nagačena žaba)...potem pa sem opazila še, da pleza po njem ena bejba...murphy, I hate you... But I was ok...and you will be too  Se ti bodo kmalu tresle noge zaradi novega luškanega tipa  
0
Nazaj na vrh
Elle11
Starost: n/aPridružen: 30. jun 2008Prispevkov: 540Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 14. nov 2012 15:55
Povezava do prispevka
Niika, dvomim, da se bo to (da bi se mi zatresle noge zaradi kakšnega novega tipa) še zgodilo. Preveč mi je bilo, da mi je ta tip po toliko letih naredil to kar je... Kaj naj gre osel tolikokrat na led, da pogrunta ali se naj že enkrat nauči da nič ni večno? Ali naj še tvegam, da se mi to še kdaj zgodi? Bom sploh preživela, če bi še prišlo do kaj takega? Zaenkrat vem, da si tega niti v najhujših nočnih morah ne želim in takoj kenslam vse, kar bi lahko začelo spominjati na kakšno moško-žensko zvezo... Imela sem nekaj takih primerov v zadnjih 7 mesecih, ampak če si ni nihče dal dopovedati na lepi način sem dokončno črtala vse stike. Ni mi tega treba...Saj si želim prave resnične iskrene ljubezni... samo ne zaupam več in nočem še enkrat nadrsati. Sploh pa... so še vedno preveč boleče stvari... in ja..... nisem še čez njega... Unhappy
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Kako preboleti in kako ravnati?
Stran 10 od 11
Pojdi na stran 5 , 6 , 7 , 8 , 9 , 10 , 11
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Visoko občutljivim osebam je soočanje z vsakodnevnimi izzivi precej težje kot "navadnim" ljudem.