Kako ga dobiti nazaj?

tako je prav tinchy.

Sem v podobni situaciji, in mi je hudo ker me ne kliče mi ne piše... in se ne morem zadržat da mu ne bi poslala sms-ja ali ga poklicala. Malo sem premisla glede vaših nasvetov in nevem zakaj bi nekaj silila pa nekam rinla, on pa mi niti odgovorit noče. Pomeni da me več nima rad. Ugotovila sem da je še slabše, če se trudiš in hočem to dobiti po vsej moči. Če me bo hotel videt al slišat me bo mogu poklicat, ker jaz ga ne bom več, grem naprej ne bom ga čakala.

Tinchy se ti pridružujem

barby2
Če bi te bil res vreden in bi te imel res rad, potem bi sam od sebe vedel kaj hoče in ne bi kolebal med dvema. Pusti ga pri miru, škoda energije. Pridejo še boljši na vrsto

jst sem bla tud v taki situaciji ampak z razliko, da meni ni nikakor na
kraj pameti padlo, da bi tipu tezila naj bo z mano. dobivala sva se po
pijackah, ampak nikoli niti z najmanjsim tresljajem ocesa nisem
namignila na to, da naj bo spet z mano, tud ce sem bla vanj zatrapana
207 na uro. to je blo pred 7 leti. danes sva kolega, jst pa imam
najboljsega fanta na svetu.

Ne razumem, zakaj prosjacis, naj bo s tabo? Nimas ponosa?

Se neki...
"Če bi te bil res vreden in bi te imel res rad..."
Kaj sanjas, kdo je koga vreden? Nekdo nekoga ni vreden, ce ga npr
prevara, ne pa ce noce bit z njim, ker mu pac ni do njega. Kaj mora
clovek, ce hoce bit nekoga vreden, trepet ob nekom, ki ga ne ljubi? Cudno razmisljanje...

Tako kot si napisala Ic3PrIncZ pridejo še boljši. Res pa je da če te nekdo nima rad oz. na tak način kot bi rad videl, da te ima še ne pomeni da si nekoga ne zasluži. Zakaj bi nekdo trpel poleg nekoga, če mu ni všeč oz. ne čuti do njega nekaj kar naj bi čutil. Oba bi v tem pri meru trpela in bi bilo brezveze vse skupaj. Jaz noro zaljublejena on pa ima ves čas drugo v mislih, to pa ne gre.

IcE, meni je bila tvoja izjava jasna oz si jo razlagam kot, da si ona zasluzi veliko vec (in vsekakor je to dober argument, ko nekoga prebolevas).

Sama sem bila v podobni situaciji pred parimi leti, tako da to zelo dobro razumem. Najlaze je reci tako osebi (ki se pac tako obnasa oz izgleda kot da nekaj prosjaci) Get a life! ali pa A nimas ponosa? Res se ne morem strinjati s tem, ker takrat ti ne razmisljas o svojem ponosu oz o tem ali se bos s svojimi dejanji ponizal itd., ampak imas v glavi samo kaj, zakaj, kako? Kako lahko to popravis oz kaj lahko naredis, da bo zopet vse tako kot je bilo. Enostavno ti takrat ta oseba pomeni tako veliko, da se ti podre svet ko jo izgubis, sploh ce si se ti odpovedal dolocenim stvarem (ceprav se strinjam, da je to ze v principu napacno, vendar to veliko ljudi pocne tudi podzavestno) in ti je na koncu ostala samo se ta oseba, ko pa te zapusti se ti logicno podre svet! Tudi ce pogledas malo koliko ljudi naredi samomor iz takega razloga, pa se mi zdi, da njim ne mores reci A nimas ponosa?, ker gre vsaj pomoje za marsikaj drugega...ampak to so ze pregloboke teme.
Zase lahko recem samo to, da je ta fant, zaradi katerega sem jaz pocela taksne in drugacne stvari, hvala bogu zivel v sosednji drzavi in da ga zaradi tega nisem mogla videti itd. Vem, da sem na vsak nacin hotela govoriti z njim itd. Takrat si nazalost nisem znala niti mogla predstavljati zivljenja brez njega, ko na to danes pomislim se mi zdi grozno, ampak takrat je bil on moj smisel zivljenja (seveda so k temu pripomogla tudi pozna najstniska leta). Hocem samo povedati, da resnicno razumem, kako lahko clovek brez problema pocne stvari, ki so skregane z "razumom". (Zelo tezko namrec neka oseba za nas izgubi mano, ce se mi ne zavedamo njenih (slabih) lastnosti in nimamo niti casa da bi jih opazili oz dojeli, ko se neka stvar konca. Ne vem sicer ce je tako tudi pri vama thincy in barby, vem pa, da je bilo tako pri meni.) Meni je vsekakor pomagalo pri prebolevanju to, da tega fanta nisem nikoli vec videla (vem samo, da je danes ze porocen in ima otroka) zato tudi jaz priporocam, da prekineta stike, drugace zelo tezko prebolis izgubo. Ko danes pomislim, kje bi lahko pristala z njim, sem zelo vesela da sem tu kot sem in imam tudi super fanta s katerim imam super zvezo; vsekakor pa na te zadeve sedaj gledam nekoliko bolj "skulirano". Se danes, ko pomislim na tisto bolecino, me kar malce stisne, ker je bilo res hudo (fizicno in psihicno), mi pa sploh ni vec jasno kaj sem videla na njem in sem samo hvalezna, da je ta stvar za mano. Zdi se mi, da bo tako tudi pri vama cez nekaj casa! Kar te ne ubije, te naredi mocnejsega!!

Pikca lepo povedano in točno tako kot je res. Zdi se mi da se tega čedalje bolj zavedam, ampak ne morem si pa predstavljati da bi mela drugega tipa, nevem kako bi šlo z njim, nevem če bi blo boljš al slabš včasih mi je vse tako čudno, ker je to bil moj prvi fant. Včasih se vprašam kako naprej pa se ustrašim in bi šla najraj nazaj, čeprav vem da verjetno tako kot je bilo ne bo nikol več. Včeraj mi je povedal, da me nikoli ni bilo ob njem ko me je potreboval, da se nisva nikoli pogovarjala določene stvari, kar je res in večina časa so bila neka kreganja in iskanja...
Zato se sprašujem če je lahko še lepš v vezi kot je bilo do zdej ampak z neko drugo osebo. Sem tud taka, da se hitro na nekoga navežem in mi je težko sve skupaj pustiti na koncu.