Vsakemu gospodinjstvu kdaj ostane polovica bučke, nekaj rezin kruha, odprt lonček jogurta ali pol lonca kosila. Pogosto gre za majhne količine, s katerimi se marsikomu ne da ukvarjati in jih, ob pomanjkanju idej, časa ali volje, preprosto zavržemo. A takšni ostanki so vse prej kot za v smeti. Ne nazadnje gre za hrano, ki jo lahko z nekaj iznajdljivosti vključimo v nov obrok, s čimer prihranimo pri naslednjem nakupu in hkrati zmanjšamo količino odpadkov.
Hrana je izjemno dragocena, njena pot do našega krožnika pa bistveno daljša, kot se morda zdi na prvi pogled. Da sploh doseže našo shrambo, so potrebni zemlja, voda, energija, čas, predvsem pa delo številnih ljudi, ki hrano pridelajo, predelajo, prepeljejo, skladiščijo, prodajo, pripravijo in nazadnje postrežejo. Če hrano zavržemo, zavržemo tudi vse vložene vire in trud.
Prav zato ima lahko že majhna sprememba naših vsakodnevnih navad občuten učinek. Ni treba, da iz vsakega ostanka ustvarimo kuharsko mojstrovino. Včasih je dovolj že, da hrano pravočasno shranimo in jo naslednji dan vključimo v drug obrok, ali pa preverimo, kaj imamo doma, preden se odpravimo po nakupih.
Da je prostora za izboljšave še veliko, kažejo tudi podatki. V slovenskih gospodinjstvih je leta 2024 nastalo 73.585 ton odpadne hrane. To pomeni, da je vsak Slovenec v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila skoraj tretjina te hrane še povsem užitna (vir: SURS).
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani se zato velja opomniti, da ima vsak grižljaj hrane svojo vrednost. Morda je prvi korak preprosto ta, da na ostanke hrane začnemo gledati kot na vir navdiha in sestavin za naslednji obrok in ne kot na nekaj, česar se moramo znebiti.
Prvi korak je pravilno shranjevanje
Večje količine kuhanih jedi razdelimo v manjše posode, da se hitreje ohladijo, nato pa jih shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Pri tem si pomagamo z nekaj preprostimi navadami. Kruh zamrznemo po rezinah in nato odtajamo le toliko, kot ga potrebujemo. Kuhane stročnice ali pripravljene jedi zamrznemo v porcijah za en obrok. Nariban sir, sveža zelišča ali narezano sadje zamrznemo v manjših količinah in jih pozneje uporabimo pri kuhanju. Pomaga tudi, če živila, ki jih moramo porabiti najprej, postavimo na vidno mesto v hladilniku. Tako je manj možnosti, da jih bomo spregledali in pozabili porabiti.
Pravila za varno ravnanje z ostanki hrane
- Hitro ohladimo: kuhano hrano, ki je ne bomo pojedli takoj, razdelimo na manjše porcije in jo ohladimo, nato pa shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik.
- Pravočasno porabimo: ostanke v hladilniku pri temperaturi do 5 °C praviloma hranimo 2 do 6 dni, v zamrzovalniku pri –18 °C pa več mesecev.
- Pogrejemo le enkrat: vzamemo le količino, ki jo bomo pojedli, in jo pogrejemo tako, da je vroča tudi v sredini (najmanj 74 °C).
Od ostankov do idej
Ko so ostanki pravilno shranjeni, imamo že odlično osnovo za njihovo nadaljnjo uporabo. Kaj bomo iz njih pripravili, je odvisno od živila, količine in seveda našega okusa, idej pa je ogromno.
