Kako ga dobiti nazaj?

Imela sem vezo ki je trajala 12 let , zaradi vseh možnih nesoglasij prepirov in nerazumevanja se je fant odločil da zaključi to zadevo Krivda je bila na obeh, a večji del je predpisan meni. .Meseca januarja lani  sem se z sinom odselila k očetu z željo da ostaneva v v stiku in poskusiva  rešit vezo. Partner me je popolno odstranil iz življenja, motili so ga smsi v bistvu vse, zaradi sina sva se videvala a bil je zelo hladen in dajel občutek da sem le vsiljivka vendar govoril da rešujeva vezo in obstaja možnost da vse rešiva. Dokler februarja ni zaključil in si ustvaril svojega življenja začel je vezo z žensko za katero je pravil da je le nekdo z interneta da mu ne pomeni nič.... a je vseeno hodil okrog z njo se družil hodil na izlete, še otroka je vozil z njo in njenimi otroci na igrala, v bistvu začel je lagat....

marca sem ugotovila da sem noseča z njim , prvega sina sem imela brez težav, zatem sem imela 3 splave ki so me ubili in dejstvo je bilo da nikoli već ne bom rodila, zaradi vseh težav ki sem jih imela mi niti na misel ni prišlo da sem noseča, borila sem se z bolečino  ob koncu veze, ker sem ga želela nazaj in niti nisem vedela da sem noseča . Ne glede na posledice sem se v svojem srcu odločila da otroka obdržim saj sem se 8 let trudila prestala 3 splave in to da sem zanosila je bil zame čudež.

Z sinom sem se  vrnila v hišo nazaj domov on je odšel pa k tej svoji ženski,z besedami da sodelujeva zaradi otroka. Najprej mi je dal vedet da otrok ni njegov da ga hočem nazaj zaradi otrok da silim v njega..... Res hotela sem ga nazaj a ne zaradi otrok zaradi njega in zaradi tega kar  sem čutila do njega. Prosila sem ga za priložnost za ljubezen za upanje.... a ostal je z njo...... vendar ni prekinil stikov, čisto vsak dan je prišel domov, delal doma urejanje okolice , bil z sinom , skušala sva ves čas z pogovori...... a vsak večer je potem šel k njej....... bila sem na robu, uničena a želja po družini in njem me je vodila naprej..... upala sem da je še ostalo kaj ljubezni v njem, da si tudi on kot nekoč želi družine( tako je tudi pravil) upala sem da bova našla skupno besedo.

Zaradi vsega sem res bila divja , v bistvu sem vse dni preživljala z njim, od 16 kar ej prišel domov do 22 ure ko je šel k njej, ves čas sem upala a bila le globoko prizadeta, ostajal je njen, bila je jeza v meni žalost razočaranje.........res sem mu nagajala njegovi tako imenovani vezi z njo, z njo je bil vse noči vse vikende ko je ona bila fraj....... Pripravljala sem se na porod , v bistvu sva bila v nekem prijateljskem odnosu ( kljub vsemu) skupaj sva se pripravljala na porod, veselil se je otroka z mano. Prišel je dan ko sem rodila . Rodila sem mu še enega sina.Nadaljeval je življenje kot doslej, cel dan z nami kot družina , večer k njej. Ne v nosečnosti in ne zdaj mi v bistvu ne pusti da zaživim svoje življenje da ga bi lahko prebolela in šla naprej.

Jasno sem mu povedala da ga še vedo ljubim, ne glede na vse,  da sem za družino z njim pripravljena na vse, pozabit in oprostit, naj mi le da eno priložnost, ker ne morem več tako živet , čez  dan smo kot družina zvečer gre, Vedno ko se psihično pripravim  da grem in pustim ta del življenja, se obrne in naredi tako da ostanem. tako je že 7 mesecev. Sedaj se je odločil da si želi družine z mano, da naj mu dam čas da reši z njo in da nama bo dal priložnost da začneva gradit odnos najprej prijateljski pol mogoče kaj več če bo slučajno v njegovem srcu kaj zaropotalo. Sem čist na dnu, ve da ga ljubim da si želim družine z njim da želim sodelovat in se borit za to kar sva ustvarila v najini vezi.Želim se borit, a  on želi da gradiva prijateljski odnos , kako naj to zmorem.

Želim ga nazaj vse naredit v dobro nas a ne zmorem prenest da vsako noč gre k njej!!!!!!!!!kako naj gradim, sem čist obupana in po želji po uspehu me boli ko odhaja in zaradi tega se prepiram , ker me preveč boli. vem vsi mi pravijo da naj grem, zaključim in zaživim. a srce me drži tukaj. Zelim da je z otroci ker je kot očka cudovit.  Kaj naj naredim????Pravi naj mu dam čas da uredi, da medmes lahko  gradiva na odnosu. Glede dela okrog hiše, stroškov v hiši , kurjave,,, vse se dogovoriva, sodelujeva ,imamo skupaj  kosil še na sprehod gremo, a ko pride noč gre, ina takrat se v meni vse poruši. Čisto vsak dan pride domov in ko mu  rećem da naj ne pride pravi da mora zaradi otrok ker jih ima rad . Dobesedno živi na 2 stolih ima družino in svojo nočno vezo.

Iz vseg srca si želim gradit odnos, a nemorem dokler je v vezi z njo. Pravi da naj dokažem da sem se spremenila da bo takrat  tudi on začel delat korake proti meni. Nisem več dovolj pametna. Naj se še borim vztrajam in probam al naj vse pustim in grem svojo pot? A je že kdo bil v podobni situaciji????  

Dodani presledki za lažjo berljivost.
Tanja

Uf, to pa je težka situcija. 

Kar se mene tiče, mislim, da si mu dala dovolj priložnosti. Ne razumem te njegove sebičnosti ali je mogoče tvoj partner kdaj pomislil kako bi bilo, če bi se ti obnašala tako kot on?!?  

Jaz bi mu postavila ultimat ali se to konča (takoj!!!) ali pa greva vsak svojo pot. Poznam par z otroki, ki je bil v podobni situaciji in odločila sta se iti vsak svojo pot. Sedaj sta oba srečna z novima partnerjema.

Nevem zakaj bi ti morala to prenašati, kot, da si ti pa ne zaslužiš spoštovanja in partnerja, ki bi te imel rad. Če mislita da se gresta tole zaradi otrok je to samo utvara, tudi otroka bosta slej ko prej ugotovilam, da nekaj ni ok, če je mama ves čas slabe volje, očeta pa zvečer nikoli ni.

Pomisli nase in poskrbi da boš tudi ti srečna.

Moj bog, ženska, ne ponižuj se! Ne moledovaj, ne klečeplazi se za njim! To ga odbija, v njegovih očeh si izgubila spoštovanja vredna ženska. Verjemi mi. Zato beži od tebe k njej, ker mu zbujaš slabo vest. Od zdaj naprej bodi jeklena, ponosna ženska! Z njim bodi prijazna ker je konec koncev oče otroka, ampak drži razdaljo. Kar si želiš, obdrži zase, ne govori mu. Prosim te, nikar se ne dajaj v nič! 

pomlad2, podpiram vermilion. Ne oziraj se na otroke ( mislim na to da trpiš ponižanje samo da bi otroci na videz imeli srečnega atija in mamico ), ne morem verjet kaj sebi dopuščaš!

Kako lahko moškega sploh deliš z drugi ženski?

Ne ponižuj se več, reši to čim prej ne dovoli sebi biti igrača. Ultimat takoj, če mu kaj ni všeč naj si gre tisti svoji ljubici .

Oprosti, ampak tako obnašanje z njegove strani je po zrelosti nekje na ravni konca osnove/začetka srednje šole. To ni obnašanje zrelega človeka, ki mu je kaj mar za vajino vezo in ki je vanjo tudi pripravljen vlagati. Vse ostalo kar si napisala, o tem kako lepo sodelujeta, kako je ljubeč očka, je metanje peska v oči. Moje mnenje je, da mu je čist udobno tako kot je sedaj, na dveh stolih in dokler mu boš to dopuščala, bo to tud izkoriščal.

Jaz bi na prvo mesto postavila otroka in končala vso to nepotrebno dramo. Če imata zdaj tako dobrega očeta, kot praviš ga verjetno s koncem vajinega "razmerja" ne bosta izgubila. Pa še bistveno bolj kakovostno bodo lahko preživeli čas tako s tabo, kot z njim, brez vsem nepotrebnih napetosti, ki jih zdaj zagotovo občutita. Imaš možnost se preselit kam drugam? Imaš kogarkoli, ki ti lahko pri tem pomaga, vsaj na začetku? Premisli.

Kako pa otrokoma razložiš/razložita, kam očka vsak večer odhaja in zakaj ne spi z mamico? Ne vem, kako imata rešene te zadeve, ampak otroci čutijo in vidijo, ko/če nekaj ni v redu. In ker vidva ne govorita o tem, tudi oni ne upajo vprašati in nosijo to "breme" v sebi in imajo 100 vprašanj zakaj in kdo je kriv...

ohjoj, a ene se nič ne cenite?

Vse osredotočite na moškega... in on to ve, zato izkorišča. Čuti, da nisi dovolj močna, da lahko naredi kaj hoče. Naredi temu konec! malo pa je treba včasih pomislit nase

Vprašanje, če se misli Pomlad še kaj oglasiti nazaj ali pišemo bolj tjavendan. Zato čisto na kratko.

Me bi ti vse napisale isto. Ampak življenje je tvoje. Poznam žensko "z druge strani", ki je bila celo življenje ljubica. Vsi so vedeli za vse: žena zanjo, njegovi otroci zanjo, njen otrok poznal njegove, na morje malo mešano, itd. Glej, nekaj so vsi trije imeli od tega, da so se tako odločili. Imaš svašta, it's a free country.

Ti moraš pa sama zase pretehtati kaj ti ta odnos daje in kaj jemlje. V tvojem pisanju čutim zapuščenost, žalost pa tudi hvaležnost za tisto, kar je. Kot neko zadoščenje: še vedno prihaja nazaj kot lassie, tako da nekaj mora čutiti do mene. Ukvarjaš se s tem kaj namerava on, kaj čuti on, kaj bo / bi naredil on in kako bi ga do tega pripravila... Kaj pa čutiš ti? Kaj rabiš ti, kaj si želiš? Razmisli. Seveda življenje ni supermarket, da si samo izbereš s police, potrebni so tudi kompromisi, ampak vsak ima svojo mejo.

(V teoriji ti lahko povem kako daleč bi ga nagnala in da v moj dom ne bi imel vstopa in da oče ni enako partner, itd. itd. Ampak to je samo teorija in sklepam, da tega ne rabiš.)

((Uf, ni bilo na kratko.))

Jp ... dosedanje tovrstne objave v identičnem slogu so bile ponavadi - žal - troli. Seveda upam, da tokrat ni tako, sploh glede na to, da ste si punce vzele čas za odgovore in pomoč. (No, pa tudi če je, bodo odgovori v pomoč komu drugemu s podobnimi težavami.)